Mama sinu podarila ledvico, poseg se bo zapisal v zgodovino

Ljubljanski klinični center je poleti izvedel prvo robotsko presaditev ledvice z živim darovalcem. Gre za zelo velik mejnik, saj je bila to prva takšna operacija – ne le pri nas, ampak v širši regiji. Sodelujoči strokovnjaki v postopku so na novinarski konferenci podrobneje pojasnili, kako je potekal celoten postopek in kako je videti takšna zahtevna operacija. Svojo izkušnjo sta delila tudi 40-letni prejemnik ledvice in njegova mama, sicer darovalka.

"Stvar je izredno zapletena, vprašati se moramo tudi, zakaj bi nekomu presadili ledvico z robotsko pomočjo," je izpostavil vodja ekipe, urolog doc. dr. Simon Hawlina.

Prednosti operacije z robotsko asistenco je več: za bolnike je navadno manj boleča, po posegu hitreje okrevajo, med samim posegom pa pride do manj zapletov.

Priprava na prvo robotsko asistirano presaditev ledvice z živim darovalcem je bila dolga, v sam postopek je bila vključena velika skupina ljudi, k uspešni operaciji pa je pripomoglo tudi večletno urjenje na robotih. V UKC Ljubljana namreč operacije z robotsko pomočjo izvajajo že več let.

Kako je vse skupaj potekalo

Pri transplantacijah organov z živim darovalcem potekata dve operaciji hkrati. To pomeni dve operacijski dvorani, dva anesteziološka tima in dve kirurški ekipi. Vsi skupaj so združili znanje klasične presaditve ledvice z robotsko kirurgijo.

Kompleksen poseg se začne že pred presaditvijo, saj je treba opraviti celo vrsto preiskav, vzeti potrebna zdravila, darovalec in prejemnik pa se morata na poseg pripraviti tudi psihično.

Transplantacija ledvice je potekala 3. junija, poseg je trajal praktično ves dan, so povedali zdravniki. Operacija se začne v operacijski dvorani darovalca, z odvzemom ledvice iz telesa dajalca, kar v UKC Ljubljana poteka z minimalno invazivno laparoskopsko metodo.

Kirurška ekipa že v trebušni votlini darovalca pripravi ledvico – z organa odstrani maščevje in pripravi ožilje. Ledvico se nato se prekrvavljeno skozi majhen rez vzame iz trebušne votline in da v vrečko, kjer se nato prekine dotok krvi. Žile ob ledvici so pri živodajalstvu navadno krajše kot pri mrtvodajalstvu, a pri operaciji s pomočjo robota to ne predstavlja težav.

V dveh do treh minutah po odstranitvi iz darovalčevega telesa je ledvica pripravljena za nadaljnje postopke. V telesu prejemnika je ledvica pri živodajalstvu navadno v roku ene ure, je povedal urolog dr. Uroš Fekonja.

Ko ledvica pride v operacijsko dvorano prejemnika, pri všitju pomaga robot. Kirurg operacijo opravi na daljavo, za robotskim monitorjem, ki mu ponuja povečan pogled na dogajanje v pacientovi trebušni votlini. Z robotskimi rokami prisije žile in poskrbi za povezavo z mehurjem. "Z robotom je mogoče zelo natančno šivati, vene so premera en centimeter," je povedal Hawlina in dodal.

Že po nekaj dneh brez dialize

Prejemnik prve robotsko presajene ledvice, 40-letni Jernej Kaloh, že nekaj dni po operaciji ni več potreboval dialize.

"Okrevanje po operaciji je bilo zelo hitro, skoraj nisem čutil bolečin. Z mamo sva se strogo držala vseh navodil, vse je potekalo gladko," je o okrevanju in posegu povedal prejemnik. "Do konca življenja bom hvaležen mami in zdravniški ekipi," je dodal Kaloh.

Njegova mama Milena Višnjej prav tako po darovanju ni imela večjih težav. Da bo sinu podarila ledvico, se je odločila brez dvomov, je tudi priznala. "Šele po vsem skupaj se zavedaš, kako velika stvar je to."

"Ne smemo se slepiti, tehnologija gre naprej"

V UKC Ljubljana letno opravijo od 50 do 60 presaditev ledvic, večino organov darujejo mrtvi darovalci, je povedal dr. Miha Arnol, vodja centra za transplantacijo ledvic v UKC Ljubljana.

Da robotsko asistirano transplantacijo najprej poskusijo z živorojeno darovalko, so se odločili, ker med odvzemom organa in ponovno vsaditvijo navadno mine le dobra ura, darovalec in prejemnik pa sta gensko podobna. To pomeni manj možnosti za zaplete, tudi kakovost organa je boljša, boljše je tkivno ujemanje.

Prav tako je operacijo mogoče načrtovati, pri mrtvih darovalcih se transplantacije opravljajo tudi ponoči in nepričakovano. "Če gre za presaditev z živega darovalca je to najbolj idealno," je zaključil Arnol.

V kliničnem centru imajo zdaj samo en robotski operacijski sistem, a pričakujejo še nekaj novih. Hawlina je ocenil, da bi lahko še enega dobili do konca leta. Zavzema se sicer za to, da bi bilo teh sistemov še več. "Ne smemo se slepiti, tehnologija gre naprej v medicini, če nimaš dobrega avta, nisi več konkurenčen."

Nov robotski sistem bo omogočil hiter razvoj tudi na drugih kirurških področjih, je prepričan Ivan Kneževič, vodja centra za transplantacijsko dejavnost strokovni direktor UKC Ljubljana.

Prvo transplantacijo organa so v UKC izvedli pred 55 leti.