Menu Item
Ko je v javnost prišla novica, da bodo morali zaradi prenove SNG Drama posekati znameniti kostanj, je v javnosti močno završalo. Kljub temu je tamkajšnje prebivalce konec julija prebudil zvok motorne žage. Velik divji kostanj je padel. Zdaj so pod njim že stekla arheološka dela. Bodo odgovorila na vprašanje, kdo je nekoč živel pod dramskim dvoriščem in kako?
Dotrajana stavba SNG Drama, ki je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji, je bila zgrajena med letoma 1909 in 1911. Več let se je ugibalo, kdaj se bo zgodila težko pričakovana obnova. V začetku julija so v Drami predstavili podrobnosti prenove znamenite gledališke stavbe. Jasno je bilo, da se bodo vrata Drame po sezoni 2023/24 zaprla, stekla pa bodo prenovitvena dela.
Jasno pa je bilo tudi, da bo še prej moralo pasti legendarno drevo pred Dramo. To je razburilo javnost, prav tako kulturnike in okoljevarstvenike. Ljubljanski župan Zoran Jaković, ki je opozoril, da je za prenovo pristojno kulturno ministrstvo in ne občina, je takrat dejal, da je drevo treba absolutno podreti. Odločitvi je pritrdil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je o ohranitvi divjega kostanja dejal, da so v delovni skupini za prenovo gledališča zahtevali strokovno preveritev vseh možnosti ohranitve kostanja. Ustreznejše rešitve niso našli, zato od 27. julija mogočno drevo pred Dramo ne stoji več.
Začetek arheoloških izkopavanj
Kot so napovedovali, so še pred prenovo stekla arheološka dela. Barbara Nadbath, vodja centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je že takrat napovedala, da je stavba ljubljanske Drame postavljena na območju nekdanjega rimskega mesta Emona, zato se nadejajo, da bodo našli kaj iz tega obdobja pred 2000 leti, pa tudi iz poznejših faz.
Trenutno pod okriljem vodje raziskave Maje Lavrič poteka izkopavanje ob Igriški ulici pred Malo Dramo, ki je že obrodilo sadove. Z Zavoda za zaščito kulturne dediščine Slovenije so sporočili, da so po odstranitvi novodobnih in novoveških nasutij, slab meter globoko, odkrili zidove stanovanjskega objekta in cesto. Ostaline po njihovih navedbah sodijo v 3. in 4. stoletje n. št.
Prvi zametki centralnega gretja
Med izkopavanjem so odkrili klesane podporne stebričke iz moravskega peščenjaka, na katerih so bile nameščene pravokotne kamnite plošče. Predvidevajo, da je v času uporabe spodaj krožil topel zrak in s tem omogočal talno gretje. Arheološki elementi spominjajo na centralno gretje.
Drobne skrivnosti Emoncev
Med stavbama, ki so ju poimenovali insula XVIII in insula XXXVII, je potekala 14 metrov široka cesta s pločnikom. V cestnih segmentih, v katere so se previdno zakopali arheologi, so se skrivali drobni osebni predmeti Emoncev. Prebivalci Emone so v okolici izgubili zaponko za spenjanje oblačil – fibulo, bronast prstan in novce. V rokah tamkajšnjih arheologov se je znašel v celoti ohranjen bronasti novec Marka Avrelija, ki je bil kovan v kovnici v Rimu. Kovanec je služil svojemu namenu med letoma 163 in 164 n. št.
Arheološka izkopavanja naj bi trajala približno pol leta, drugi del izkopavanj bo potekal v letu 2024.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!