Zaradi načrta obnove ljubljanske Drame so zjutraj posekali velik divji kostanj, ki je dolga leta stal pred njo. Odločitev o njegovi odstranitvi je v javnosti dvignila veliko prahu, a ljubljanski župan Zoran Janković je pred dnevi dejal, da podpira rušenje drevesa.
Zjutraj so pred SNG Drama v središču Ljubljane delavci odstranili velik divji kostanj, ki je dolga leta krasil tamkajšnjo okolico. Kot je videti, so odstranili tudi drevo, ki je stalo ob strani Drame. Divji kostanj je bil največji v skupini dvanajstih dreves, ki so rasla v neposredni bližini Drame.
Kot je povedal eden od mimoidočih, je bolje, da so mogočno drevo odstranili. “Ali bi raje Dramo ali kostanj,” se je vprašal eden od opazovalcev dogajanja in pojasnil, da bi drevo lahko resno ogrozilo objekt, sploh v neurjih.
Ker je napoved o sečnji kostanja sprožila burne odzive civilne družbe in številne kritike na račun občine, je ljubljanski župan Zoran Janković pred dnevi dejal, da nad projektom prenove Drame, ki je ocenjena na 58,5 milijona evrov, ne bdi občina, temveč ministrstvo za kulturo. Povedal je še, da je drevo treba ”absolutno podreti”, in dodal, da tisti, ki omenjajo gradnjo okoli drevesa, nimajo ne odnosa do kulture ne razvoja. Kljub odstranitvi starega drevesa, za katero številni menijo, da je pomembno prispeval k mestnemu utripu, je Janković zagotovil, da naj bi bila po prenovi Drame v okolici posajena nova drevesa. To naj bi po njegovih besedah potrdil tudi podžupan Rok Žnidaršič.
O širšem družbenem kontekstu in pomenu divjega kostanja pred Dramo, ki je po mnenju nekaterih naredil tamkajšnji prostor, je v N1 podkastu spregovorila tudi pesnica in kolumnistka Anja Zag Golob.
Presaditev ni prišla v poštev
Velja dodati, da so na ministrstvu razmišljali o presaditvi drevesa, kar bi stalo od 80.000 do 100.000 evrov, vendar ni bilo zagotovila, da bi bila uspešna. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je o ohranitvi divjega kostanja dejal, da so v delovni skupini za prenovo gledališča, ki deluje pod njegovim vodstvom, zahtevali strokovno preveritev vseh možnosti ohranitve kostanja. Arboristi so opravili pregled drevesa s tal in meritve z rezistografom. Iz opravljene študije je razvidno, da je bilo v preteklosti več posegov v tla, ki so poškodovali koreninski sistem kostanja.
Zgodovina starega drevesa
Kot so v utemeljitvi odstranitve starega drevesa zapisali v Drami, natančne letnice zasaditve kostanja ni bilo mogoče ugotoviti. Strokovnjaki so presodili, da na fotografiji historičnega objekta SNG Drama, posneti med letoma 1928 in 1947, drevo še ni bilo posajeno. Drevo naj bi bilo po oceni staro največ 94 oziroma 75 let. Zgodovinska analiza dogajanja na območju njegove rasti pa je pokazala, da je med letoma 1980 in 1985 potekala vgradnja vodov v talne razsvetljave, ki glede na kataster tečejo praktično pod kostanjem.
Ko so leta 1997 severno od drevesa postavili kip Ojdip avtorja Stojana Batiča, so za spomenik morali postaviti temelje – na zahodni strani so robniki od drevesa oddaljeni nekaj metrov, na vzhodni pa so neposredno ob deblu. “Temelji segajo približno meter v globino, kar zelo verjetno pomeni, da je bil ob izkopu (prvič pa že dobro desetletje pred tem ob polaganju vodov talne razsvetljave) poškodovan koreninski sistem kostanja, pri čemer je bilo deblo verjetno nekoliko zasuto, saj je raven tal znotraj robnikov višja od okolice. Na severozahodni strani debla so prerasle in neprerasle mehanske poškodbe, ki so najverjetneje posledica odstranjenih vej v procesu vzdrževalnega obrezovanja drevesa,” so pojasnili.
Prenova Drame
Kot omenjeno, bo projekt prenove Drame stal 58,5 milijona evrov. Trenutno poteka pridobivanje gradbenega dovoljenja, poleti pa se bodo začela arheološka izkopavanja na območju gradnje Drame. V začetku prihodnjega leta bo dokončan projekt za izvedbo, spomladi bo izbran izvajalec za izvedbo projekta. V sredini leta 2024 je predviden začetek gradbenih del, konec projekta je načrtovan do konca leta 2026.
Projekt celovite prenove Drame je bil v okviru rebalansa proračuna za leto 2023 uvrščen med vladne projekte, tako da so zanj v proračunu za leti 2023 in 2024 zagotovljena ustrezna sredstva.
Prva faza celovite prenove SNG Drama Ljubljana se je po dolgih prizadevanjih začela leta 2019, ko je bila podpisana pogodba za projektiranje in pripravo dokumentacije z birojem Bevk Perović arhitekti, ki je leta 2017 zmagal na javnem natečaju.
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko gre za enega najpomembnejših investicijskih projektov te vlade, prenova pa bo rešila tridesetletno problematiko in prostorsko stisko tega pomembnega gledališča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje