"Izkoriščanje in nezakonito zaposlovanje tujih delavcev v Sloveniji je v porastu"

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić, so skupaj z društvom Filipincev zagnali projekt Nezakonito zaposlovanje in pomoč g. Marilag, ki je podprt s sredstvi programa CSF v Sloveniji 2021-2028.

Projekt so zasnovali ob primeru filipinske delavke, z namenom zaščite njene identitete imenovane z izmišljenim imenom gospa Marilag, ki je v začetku lanskega leta zakonito prišla s Filipinov na Madžarsko, kjer je več kot leto dni zakonito živela in delala v proizvodnji zobne paste.

Zaradi slabih delovnih pogojev in nizke plače je začela iskati drugo zaposlitev, pri tem pa se je povezala z madžarsko kadrovsko agencijo, ki naj bi ji uredila zakonito delo v Sloveniji.

Potem ko ji je agent zagotovil, da bodo vsi potrebni dokumenti pravočasno urejeni in da lahko nastopi novo delovno razmerje pri delodajalcu v Sloveniji, je podpisala dokumentacijo in se prezaposlila. Ker pa se je postopek izdaje dokumentov vlekel, je posumila, da je nekaj narobe. V Sloveniji je zato začela iskati novo službo, na slovenski upravni enoti pa s tem namenom tudi sama vložila vlogo za novo dovoljenje.

Tam so jo nato pozvali k oddaji prstnih odtisov na slovenskem veleposlaništvu na Madžarskem, ko se je vračala iz Madžarske v Slovenijo, pa je bilo na mejni kontroli ugotovljeno, da so ji madžarski organi v času, ko je bivala in delala v Sloveniji, brez njene vednosti razveljavili dovoljenje in ji izdali odločbo o vrnitvi na Filipine. Slovenska policija ji je posledično izrekla globo v višini 1.200 evrov in jo seznanila, da je v Sloveniji nezakonito.

"Nezakonita", a ne po svoji krivdi

"Gospa Marilag se je v nezakonitem položaju znašla, ker je bila zavedena tako s strani agenta kot s strani delodajalca. Sama je ves čas ravnala v dobri veri, da v Sloveniji biva in dela zakonito. Ne po svoji krivdi je postala 'nezakonita', zaradi česar se zdaj ne more zakonito zaposliti, njeni prihranki eksponentno pojenjajo, njena prihodnost pa ostaja popolnoma negotova," je primer popisal Lukić.

Po njegovih besedah gre za enega v vrsti mnogih primerov, ko se tuji delavci zaradi ravnanja agencije in delodajalcev znajdejo v nezakonitem položaju.

Primer Marilag tako odpira problematiko uporabe 50. člena zakona o tujcih, ki žrtvam nezakonitega zaposlovanja omogoča izdajo dovoljenja za zadrževanje, da torej ostanejo v Sloveniji, če so pripravljeni sodelovati v kazenskem postopku zoper storilce. Četudi namreč ta mehanizem obstaja že od leta 2011, v praksi praktično ni uporabljen, kar kaže, da je "hudo problematičen" in ga je treba ustrezno popraviti, je prepričan vodja Delavske svetovalnice.

Žrtve, kot je Marilag, pa tudi Paragvajci in Bolgar v nezakoniti tovarni cigaret pri Lendavi, je treba sistemsko zaščititi, med drugim tudi z namestitvijo, je dodal v tej luči.

Poziv delavcem, naj ob primeru zlorab ne molčijo

Prav z željo izkoreniniti prakse nezakonitega zaposlovanja tujih delavcev in pomagati prevaranim tujcem je bilo nedavno ustanovljeno Društvo Filipincev v Sloveniji. Kot je danes povedala predsednica društva Rochel Curhalek, si želijo poskrbeti, da bodo filipinski delavci dobro obveščeni, zaščiteni in vključeni v družbo.

Društvo po njenih besedah izvaja uvajalna in informativna srečanja za Filipince, jim pomaga z razumevanjem slovenske zakonodaje in delovnih standardov ter z drugimi podpornimi storitvami. Med drugim jim zagotavlja prevajanje, s pomočjo Delavske svetovalnice pa tudi pravno pomoč.

Curhalek je v tej luči vse filipinske delavce, trenutno naj bi jih bilo v Sloveniji okoli 2.500, največ v avtomobilski industriji, prevozništvu, turizmu in socialni negi, pozvala, naj ob primeru zlorab ne molčijo.

Lukić pa je ob vseh tovrstnih primerih, ob Marilag tudi prisilnem delu tujcev v nezakoniti tovarni cigaret, podčrtal, da mora država ukrepati. Med drugim bi morala zagotoviti ustrezno informiranje tujcev že v državah izvora, saj bi s tem kadrovskim agencijam onemogočila izvajanje spornega poslovnega modela, je menil.

Dotaknil se je tudi vladnih osnutkov novel zakonov o tujcih ter zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Vnovič je bil kritičen do predvidenih možnosti zaposlovanja tujcev pri agencijah za posredovanje dela in šestmesečne vezave tujega delavca na prvega delodajalca, kar da lahko vodi v stopnjevanje kršitev. Zavzel pa se je torej tudi za prenovo mehanizma za žrtve nezakonitega zaposlovanja in trgovine z ljudmi.