Kako je lahko 24 kilometrov dolg otok kar izginil? Resnica je precej nenavadna

Več kot stoletje je bil na zemljevidih v Koralnem morju med Avstralijo in Novo Kaledonijo vrisan otok Sandy Island oziroma Île de Sable. Po zemljevidih sodeč, je bil podolgovat otok dolg približno 24 kilometrov. Še en nenaseljen otok v tem delu sveta ne bi bil nič posebnega, če se leta 2012 ne bi izkazalo, da sploh ne obstaja.

Novembra 2012 so namreč avstralski znanstveniki na krovu raziskovalne ladje Southern Surveyor proučevali geološko sestavo morskega dna in razvoj Koralnega morja. Med raziskovanjem so opazili nenavadno neskladje – na nekaterih zemljevidih je bil vrisan otok Sandy Island, medtem ko so pomorske navigacijske karte na istem mestu prikazovale globoko morje.

Odločili so se, da bodo preverili, kaj je tam v resnici, in ugotovili, da o otoku ni ne duha ne sluha. Morje je bilo na tem mestu globoko približno 1.400 metrov, kar kaže na to, da otok tam najverjetneje nikoli ni obstajal. Odkritje je razumljivo pritegnilo pozornost svetovne javnosti, Sandy Island pa je postal eden najbolj znanih primerov fantomskega otoka – otoka, ki obstaja le na zemljevidih, v resničnosti pa ne, piše Punkufer.

Past za prepisovalce zemljevidov?

Napaka naj bi se na zemljevidih pojavila že v 19. stoletju. Zgodovinski zapisi prve omembe otoka Sandy Island povezujejo s kitolovsko ladjo Velocity, katere posadka je leta 1876 poročala o močnem lomljenju valov, morebitnih nevarnih plitvinah in "peščenih otočkih", ki naj bi jih opazila na morju.

Mogoče je, da je posadka v resnici videla greben, si napačno razlagala razmere na morju ali pa se zmotila pri določanju položaja ladje. Kaj se je takrat dejansko zgodilo, ni bilo nikoli pojasnjeno. Podatek o domnevnem otoku se je nato prenašal z enega zemljevida na drugega, dokler ni sčasoma obveljal za geografsko dejstvo.

Kartografi se pri svojem delu pogosto opirajo na starejše zemljevide, zgodovinske zapise, podatke o morskih globinah in ugotovitve drugih ustanov. Če podatkov nihče ne preveri, se lahko napake ohranijo več desetletij. Tako je Sandy Island ostajal vrisan na številnih tiskanih zemljevidih, v začetku 21. stoletja pa se je pojavil tudi na Googlovih Zemljevidih in v aplikaciji Google Earth.

Pojavila so se tudi ugibanja, da so otok na zemljevide vrisali namenoma, kot past za tiste, ki bi zemljevide nedovoljeno kopirali. Vendar za takšno razlago ni zanesljivih dokazov. Zgodovinski zapisi bolj kažejo na to, da je šlo za napako, ki se je skozi desetletja prenašala iz enega vira v drugega. Primer Sandy Islanda je tako razkril tudi pomanjkljivosti digitalnih zemljevidov, saj je njihova zanesljivost odvisna predvsem od kakovosti podatkov, na katerih temeljijo.

Ko so novembra 2012 potrdili, da otok ne obstaja, ga je Google odstranil s svojih zemljevidov. Tudi ameriško Nacionalno geografsko društvo je napovedalo, da ga bo izbrisalo iz svojih kartografskih izdaj. Čeprav je bila napaka na zemljevidih odpravljena, skrivnost ostaja. Še danes namreč ni znano, kaj je posadka ladje Velocity leta 1876 v resnici opazila in kako se je napačen podatek znašel na tolikšnem številu zemljevidov, še piše Punkufer.