Predsednik vlade Janez Janša je po neformalnem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju pojasnil, da se vse države članice okoli reševanja ruskega vprašanja sicer ne strinjajo, vendar smo bolj enotni kot kdaj koli prej v nedavni zgodovini. Kot je poudaril, se na usodi Ukrajine bije bitka za Evropo.
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil neformalnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer je skupaj z evropskimi voditelji in voditeljicami razpravljal o trenutnem stanju v Ukrajini in odnosih z Rusijo ter o zaostrenih varnostnih razmerah zaradi kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini. Po srečanju je v izjavi za medije poudaril, da je bil namen srečanje predvsem izmenjava informacij med državami, ki so bile v zadnjih nekaj tednih še posebej aktivne na področju diplomatskega umirjanja razmer. Kot je pojasnil Janša, za nekatere tako srečanje ni predstavljalo nečesa pretirano novega, saj da so si informacije izmenjavali že sproti. “Splošno mnenje pa je, da se spremlja situacija in reagira na osnovi principov, na podlagi katerih delujemo v Evropski uniji in na podlagi vseh zavez, ki so jih posamične strani sprejele doslej,” je pojasnil predsednik vlade.
Kot je še pojasnil premier, je Evropska komisija danes evropske voditelje obvestila, da se pripravlja na uvedbo sankcij. Pri oblikovanju slednjih pa se pogovarjajo tudi z drugimi dejavniki izven Unije. Kot je poudaril Janša, Slovenija v celoti podpira napore EU za deeskalacijo, a je krati dodal, da obžaluje, da je Putin velikokrat “korak naprej v teh preigravanjih” ter da je šele v zadnjih tednih prišlo do velike enotnosti Zahoda, torej bo to v prihodnje bistveno težje. Dodal, je še, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaostrovanje razmer ne koristi.
“Razmere so vsak dan drugačne, hkrati pa so že nekaj let, paradoksno, povsem iste. V pogovorih, ki sem jih imel s predstavniki ukrajinskih oblasti, so mi povedali, da se v zadnjem času ni zgodilo nič dramatičnega in da se s tem, kar se sedaj dogaja in je pod žarometi svetovne javnosti, oni srečujejo vse od zasedbe Krima naprej ter da to, da Rusija umakne svoje sile nekaj kilometrov levo ali desno, nič ne pomeni, ker se lahko to čez noč spremeni,” je povedal predsednik vlade in dodal, da se tu igra na dolgoročno izčrpavanje Ukrajine. Kot je dodal, sam meni, da je to tudi osnovni cilj Kremlja, saj da je Ukrajina svojo samostojno pot začela s prebivalstvom, ki je štelo več kot 50 milijonov, danes pa je to število upadlo na 38 milijonov. Hkrati se poslabšujejo razvojne perspektive Ukrajine, država pa se sooča tudi z begom kapitala.
Če bo prišlo do zaostrovanja, bomo vsi poraženci
“Napetosti v zadnjih tednih so rezultirale v velikem begu kapitala iz Ukrajine. Ukrajina potrebuje investicije in nova delovna mesta, žal pa je kapital šel v obratno smer. V ozadju vsega tega, kar se dogaja s pritiski iz strani Kremlja, je oslabitev Ukrajine in na koncu tudi izbris Ukrajine kot suverene, samostojne države,” je nadaljeval Janša in poudaril, da je v strateškem interesu EU, da Ukrajina ostane suverena in samostojna država. “Na usodi Ukrajine se bije bitka za Evropo,” je še poudaril predsednik vlade.
Med možnimi sankcijami, o katerih so se pogovarjali v Bruslju, je Janša izpostavil sankcije na področju tehnologije, predvsem na strateško pomembnih področjih, kot je vojaška uporaba določene tehnologije. “Velika večina slovenske trgovinske menjave z Rusko federacijo ni iz tega polja. Če pa bo prišlo do nadaljnjega zaostrovanja, bomo vsi utrpeli izgubo in bomo vsi poraženci,” je še dejal predsednik vlade in dodal, da je prav zato Slovenija “močno na strani tistih, ki si prizadevamo za to, da se napetosti zmanjša in da se iščejo mirne rešitve za odprta vprašanja.”
Je pa Janša še poudaril, da vseh 27 držav članic okoli reševanja ruskega vprašanja ni povsem enotnih, vendar da smo bolj enotni kot kdaj koli prej v nedavni zgodovini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje