Javni sektor: kaj je po dogovoru o dvigu plač še na pogajalski mizi?

Po več mesecih premora bodo prihodnji torek pogajalci, člani ožje vladne skupine in sindikati javnega sektorja ponovno sedli za skupno mizo. Na mizi je več točk, saj so se ob sprejetju plačne reforme, težke dobrih 1,4 milijarde evrov, in novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju zavezali k sprejetju določenih sprememb, kot je denimo določitev kriterijev za določitev delovne uspešnosti, ki se bo z januarjem 2026 začela izplačevati na drugačen način.

Sindikati želijo ponovno odpreti vprašanje možnosti enakih napredovanj za vse. Zaradi višje minimalne plače in dejstva, da v osnovi nihče ne more biti uvrščen pod njo, bodo morali določiti tudi novi cenzus in višino solidarnostne pomoči.

Potem ko so javni uslužbenci, direktorji, ravnatelji in župani prvi obrok zvišanja plače zaradi plačne reforme na račun dobili februarja, drugi sledi z oktobrsko plačo v novembru. Princip izplačila je v obeh primerih enak.

Februarja je javni uslužbenec, katerega povišanje plače je bilo manjše od sto evrov bruto, prejel celoten znesek. Vsi drugi so dobili najmanj 100 evrov bruto oziroma 12 odstotkov celotnega zneska povišice. Z oktobrsko plačo bo izplačilo za tiste, ki jim je treba izplačati še manj kot sto evrov, izplačano v celoti. Preostali prejmejo najmanj sto evrov bruto oziroma 12 odstotkov razlike od celotnega povišanja.

Po podatkih ministrstva za javno upravo bodo skupno za oba obroka v tem letu odšteli 374,2 milijona evrov. Višjih plač za zdaj niso dobili predsednik vlade, ministri, poslanci in državni svetniki, saj se bo slednjim plača občutno, tudi za 50 odstotkov, zvišala šele v novem mandatu prihodnje leto.

Z letom 2026 bodo javni uslužbenci po novem ključu prejeli tudi izplačilo delovne uspešnosti; združili se bosta redna delovna uspešnost in uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Še pred tem se morata pogajalski strani dogovoriti o kriterijih za njeno izplačilo.

V zadnjih mesecih so o tem tekla pogajanja po posameznih stebrih. Natančneje v dveh stebrih; stebru zdravstva in socialnega varstva ter stebru izobraževanja, znanosti in kulture. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Branimir Štrukelj, je za N1 Slovenija povedal, da dogovora sicer še ni, a sam na ravni stebra ne vidi nepremostljivih ovir zanj. "Vprašanje je, ali bomo nekatere pomembne dileme uspeli rešiti na centralni ravni. Ena teh je, kaj razumemo kot nezasedeno delovno mesto."

Z državno upravo še nič o delovni uspešnosti

Delovno uspešnost lahko delodajalec izplača le, če ima prihranke zaradi nezasedenih delovnih mest in dolgotrajnih odsotnosti, kot sta bolniška in porodniški dopust. Po besedah vodje sindikalne strani v stebru zdravstva in socialnega varstva, Irene Ilešič Čujovič, želi vlada v nasprotju z dosedanjo prakso kot zasedena delovna mesta šteti tudi študentsko delo in delo prek podjemnih pogodb. To bi pomenilo manj sredstev za nagrajevanje, kar je za sindikate nesprejemljivo.

Zanimivo je, da vlada pogajanj s stebrom državne uprave o kriterijih za izplačilo delovne uspešnosti sploh še ni začela. To naj bi se zgodilo šele prihodnji četrtek, torej po centralnem srečanju.

Na njem želijo sindikati ponovno odpreti tudi vprašanje enakega napredovanja za vse. Nekateri uslužbenci, ki so bili pred prevedbo na novo plačno lestvico tik pod plačnim stropom svojega delovnega mesta ali naziva, so ob prevedbi prebili strop, medtem ko v novem sistemu drugim to ni omogočeno. Da bi tudi drugi imeli to možnost - iz poročila delovne skupine izhaja, da so nekateri prebili strop tudi za štiri plačne razrede -, bi bilo treba spremeniti plačni zakon. To možnost naj bi, tako Ilešič Čujovič, vlada zavrnila.

Vlada proti dvigu solidarnostne pomoči

Sindikati bi na tokratnem srečanju radi dokončno zaprli vprašanje višjega cenzusa za upravičenost do solidarnostne pomoči, ki trenutno znaša 709 evrov. Po sedanjih pravilih so javni uslužbenci, ki niso člani sindikata, upravičeni do solidarnostne pomoči, če prejemajo plačo, ki ne presega minimalne plače (ta trenutno znaša 1277 evrov bruto; op. p.), medtem ko je za člane sindikatov ta meja pri 140 odstotkih minimalne plače. Sindikati bi, po naših informacijah, radi zvišali tako oba cenzusa kot tudi višino solidarnostne pomoči, a za zdaj vlada po naših informacijah na to ni pripravljena.

Sindikatom so, kot izhaja iz gradiva, ki smo ga dobili in pod katerega je podpisan finančni minister ter vodja vladne pogajalske strani, Klemen Boštjančič, sporočili, da so pripravljeni zgolj na dvig splošnega cenzusa za nečlane, in sicer bi bili do pomoči upravičeni uslužbenci, katerih plača ne presega 120 odstotkov minimalne plače, medtem ko so dodaten dvig cenzusa za sindikalne člane, kakor tudi dvig višine pomoči zavrnili.