Menu Item
Vlada je brez posvetovanja z zdravstveno stroko razveljavila sklep vlade, ki je predstojnikom v državni upravi nalagal, naj čim več uradnikov dela od doma. Vsi zagotavljajo, da se v resnici ni nič spremenilo, vendar ostaja vsaj vprašanje, kako odpraviti težave z delom na domu, ki je po mnenju epidemiologov ključen ukrep za upočasnjevanje širjenja virusa.
Zaprti prostori, v katerih se dlje časa zbirajo ljudje iz več gospodinjstev, so izvrstni za širjenje koronavirusa, zato epidemiologi že dlje časa soglasno priporočajo delo od doma. Med njimi najpogosteje Mario Fafangel, vodja Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V času prejšnje vlade je večkrat povedal, da je spodbujanje dela od doma bolj smiselno kot ukrepi, ki so veljali takrat. Fafangel bo danes gost oddaje N1 STUDIO.
Pod sedanjo vlado je Fafangel vodja strokovne skupine za obvladovanje epidemije. Na prvem javnem nastopu v tej vlogi je prejšnji torek naštel pet glavnih priporočil, med katerimi je tudi delo od doma.
Zakaj je vlada razveljavila sklep?
Zato se vsaj na prvi pogled zdi, da je vlada ravnala v nasprotju s priporočili stroke, ko je razveljavila sklep svoje predhodnice, ki je nalagal čim več dela od doma v državni upravi. Vlada se pred tem ni posvetovala z NIJZ ali strokovno skupino, vendar na ministrstvu za javno upravo, ki je predlagalo razveljavitev, zagotavljajo, da niso ravnali v nasprotju s priporočili. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na včerajšnji novinarski konferenci zatrdil, da se po razveljavitvi ni spremenilo nič.
Na NIJZ razveljavitve sklepa niso želeli komentirati. Čeprav zagovarjajo čim več dela od doma, se moramo zavedati, da tega priporočila v vseh delovnih okoljih zaradi narave dela in drugih specifik ni mogoče vedno uresničiti v njegovi polni meri, so pojasnili.
Sprememb narave dela v državni upravi v zadnjem času ni bilo, zato to ne more biti razlog za razveljavitev sklepa. Kljub temu preklic sklepa ne pomeni, da se je delo na domu izkazalo kot neučinkovito in tudi ne pomeni, da delo od doma ni več mogoče, zagotavljajo na ministrstvu za javno upravo.
Tako bi sicer lahko sklepali iz izjave ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, ki je po prevzemu poslov potarnal, da še vedno od doma dela 180 uslužbencev ministrstva. “Povedati moram, da sem se kljub vrhunski primopredaji na trenutke vprašal ‘Dobro, kam sem to prišel’,” je dejal v oddaji Tarča na RTV Slovenija. “180 ljudi še vedno dela od doma, kar me je malce zmotilo, saj nisem imel komu dati roke. Zato smo vsem zaposlenim na ministrstvu napisali vljudnostno pismo, da bi se v ponedeljek vsi dobili na ministrstvu,” je pojasnil Han.
Pravi razlog za odpravo sklepa je v tem, da je bil začasen, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. “Ker so se vzpostavile trajne rešitve, je vsebina navedenega sklepa izčrpana,” so nam povedali. Te trajne rešitve so dopolnitve pogodb o zaposlitvi in interni akti posameznih organov državne uprave, ki pa po naših informacijah ne vsebujejo jasne usmeritve, naj bo dela od doma čim več.
Koritnik: Sklep je bil v resnici priporočilo
Prejšnji minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je lani jeseni pripravil ta sklep, je potrdil, da je bil vedno mišljen kot začasen. Odločitev sedanje vlade, da ga razveljavi, se mu zdi razumna. “Že mi smo razmišljali o tem,” je dejal.
Razumevanje sklepa in njegove razveljavitve ni preprosto. V njem je pisalo, da vlada “nalaga” predstojnikom organov, da čim prej čim več odredijo delo od doma. Vendar v resnici ni šlo za ukaz ali navodilo, saj ni bilo nobenih sankcij za predstojnike, ki ga ne bi izvajali, je pojasnil Koritnik. Še več, ni bilo niti kriterijev, na podlagi katerih bi se lahko ocenilo, kdo sklep izvaja in kdo ne.
Tako je bil sklep bolj priporočilo in orodje za predstojnike organov, ki se v novi realnosti niso najbolje znašli. “Pred epidemijo so mnogi delo od doma videli kot nekaj, kar se ne da ali ne sme,” je pojasnil Koritnik, “delo na domu so pogosto enačili z nedelom.”
Ko je epidemija izbruhnila, je razlagal nekdanji minister, bi bilo najbolj smiselno, če bi se ministri in zastopniki drugih organov usedli z vodji enot, poudarili, da okoliščine terjajo spremembe, in jim naložili, da ugotovijo, kdo od zaposlenih lahko dela od doma. “Nekateri smo tako naredili,” je dejal, “nekateri pa so imeli pri tem iz različnih razlogov težave, morda niso vedeli, kako se tega lotiti, morda so se zaposleni temu upirali.”
Vladni sklep ni prinesel nove pravne podlage za delo od doma, skliceval se je na zakon o delovnih razmerjih. Vseeno pa je bil to dokument, ki je usmerjal pristojne in na katerega so se lahko sklicevali. Zato je pomembno prispeval k temu, da so se v državni upravi potrudili urediti delo na domu za čim več zaposlenih, je prepričan Koritnik.
Ko se je to začelo dogajati, so predstojniki in zaposleni dobili izkušnje ter razvili prakse, kako se to počne, je dodal. Pri tem so mnogi državni organi tudi sprejeli pravilnike, ki pomenijo dodatno pravno podlago, natančnejšo od zakona o delovnih razmerjih. Zato se mu zdi razveljavitev sklepa smiselna.
Velike razlike znotraj državne uprave
Razlike v odrejanju dela na domu sicer v njegovem mandatu niso izginile. Nekaterim ministrstvom je uspelo znižati število zaposlenih, ki so delali od doma, za 80 odstotkov, drugim pa samo za 30 odstotkov, je dejal Koritnik. Kakšni so bili deleži pred ukinitvijo sklepa, nam sedanje vodstvo ministrstva ni sporočilo, saj pravijo, da podatkov nimajo.
Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk meni, da vlada ni v celoti opravila svojega dela. Spodbujanje dela od doma je samo ena od njenih nalog, je dejal. Morala pa bi tudi sprejeti celovito normativno ureditev za vse državne uradnike, meni.
“Zelo nevarno je, če se vsak organ tega loteva po svoje,” je povedal, “to pripelje do neenake obravnave.” Tako so na primer ponekod plačevali zaposlenemu nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini en evro na dan, drugod dva evra, ponekod pa tri. Ta praksa je zmotila tudi Koritnika.
Ovira je struktura slovenskega gospodarstva
Epidemiološki argumenti v prid delu na domu seveda ne veljajo samo za državno upravo, ampak za celotno aktivno prebivalstvo. Tu so bile spremembe relativno skromne. Po zadnjih podatkih je od doma pogosto delalo enajst odstotkov delovno aktivnih v Sloveniji. Delež je bil največji v drugem četrtletju lanskega leta, ko je bil 12-odstoten ali za samo dobre štiri odstotne točke višji kot na začetku leta 2020. V resnici pa je bila rast še manjša, poudarjajo na statističnem uradu, saj so tam z začetkom leta 2021 spremenili metodologijo.
Kot že nekaj časa razlagajo na gospodarski zbornici, je struktura slovenskega gospodarstva takšna, da lahko od doma dela samo slaba četrtina od 900.000 slovenskih delavcev. Zdi se, da podatki potrjujejo to oceno. Lani je malo manj kot četrtina zaposlenih v Sloveniji delala od doma, od tega dobrih deset odstotkov pogosto in dobrih 12 odstotkov včasih. V Evropski uniji so države z večjim deležem storitvenega sektorja tudi države z večjim deležem zaposlenih, ki so delali od doma.
Nejasna ureditev
Vendar predstavniki delavcev menijo, da bi lahko bilo dela od doma v Sloveniji več, če bi država rešila številne dileme v sedanji ureditvi. “Področje je zelo neurejeno,” je poudaril Andrej Zorko z zveze svobodnih sindikatov, “v zakonu o delovnih razmerjih so osnovna določila, a postavlja se veliko vprašanj, na katera ne zakonodaja ne kolektivne pogodbe ne odgovarjajo.”
Tako po njegovem ni jasno, kako se zagotovi delovna oprema za delo od doma, kakšno je povračilo stroškov za uporabo lastnih sredstev, kako se beleži delovni čas, kako se ugotavljajo in priznajo nadure, kako je z varnostjo in zdravjem pri delu … Nejasnosti bi bilo po njegovem smiselno odpraviti z dopolnitvijo zakona.
“Mnogi delavci doma delajo več kot osem ur,” je opozoril, “mnogi delodajalci pa težijo k temu, da za delo od doma plačujejo po izdelku ali opravljeni nalogi in se na dejansko opravljene ure sploh ne ozirajo.”
Verk je omenil ista tveganja, pri tem pa dodal, da lahko delo od doma zlorabijo tudi delavci. “Za poštenega delavca je načeloma vseeno, kje dela,” je dejal, “nekateri pa so med delom na domu hodili na smučanje in so si celo nabavili naprave, ki premikajo računalniško miško in tako prevarajo programsko opremo, s katero delo na daljavo nadzira delodajalec.”
Sedanje pomanjkljivosti v ureditvi pomenijo, da je delo od doma manj privlačno predvsem za “poštene delavce”, je dejal Verk. To je škoda, saj je delo od doma po mnenju strokovnjakov koristno ne samo v boju proti epidemiji, ampak tudi pri skrbi za okolje in lahko tudi poveča blaginjo delavcev ter njihovo produktivnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!