Menu Item
Ker ni bilo nikogar, ki bi danes na sodno obravnavo pripeljal obtoženega v primeru smrti še ne dveletnega dečka, ki je lani umrl v razgretem avtu, je narok odpadel. Enako se je junija zgodilo na sojenju Sebastienu Abramovu in Juliji Adlešič. Na te težave sodišča opozarjajo že več let, v zadnjem letu pa so po njihovih besedah razmere eskalirale. "Zdaj se situacija zelo hitro in drastično slabša ter dejansko že blokira tekoče poslovanje sodišča," opozarjajo nekateri predsedniki sodišč. Kaj manko pravosodnih policistov pomeni za sodne postopke in kako odgovarja pravosodno ministrstvo?
Na celjskem sodišču bi se danes z zaslišanjem osmih prič moralo nadaljevati sojenje materi še ne dveletnega dečka, ki je lani umrl v razgretem vozilu v Svetem Lovrencu pri Preboldu, in njenemu partnerju. A obravnava je odpadla.
Ob začetku naroka je namreč predsednica petčlanskega senata Maja Manček Šporin povedala, da so celjsko sodišče iz pripora obvestili, da zaradi kadrovskih težav in pomanjkanja pravosodnih policistov obtoženega na obravnavo ne morejo pripeljati.
Sodnica je zato po pooblastilu predsednice okrožnega sodišča v Celju Petre Giacomelli izkoristila prisotnost medijev na enem trenutno najbolj odmevnih sojenj ter prebrala izjavo, s katero je izrazila nezadovoljstvo nad aktualnimi razmerami.
“Če je še do pred kratkim veljalo, da obtoženec v priporu pomeni, da bo obravnava na sodišču zagotovo izvedena, se je v zadnjih mesecih to spremenilo. Neprivedba pripornikov zaradi kadrovskih težav v zaporih je postala redna praksa, zaradi katere prihaja do odpovedovanja sodnih obravnav in s tem velikih zastojev v sodnih postopkih,” je ugotavljala sodnica.
Kot je opozorila, so priporne zadeve po zakonu nujne ter zahtevajo prednostno obravnavo, ob tem pa je dodala, da izvedba videokonference, ki so jo danes v celjskem priporu ponudili, ni rešitev za vsak primer. “Če je mogoče tako izvesti posamezni narok, pa na daljavo ni mogoče kakovostno voditi glavne obravnave. Obdolžencem je s tem onemogočen neposreden dostop do sodišča, zagovornikom je otežena kakovostna obramba, sodnike pa se postavlja v položaj oddaljenih ‘online’ odločevalcev v imenu ljudstva,” je dejala Manček Šporin.
Sodnica je poudarila, da zapori delujejo v sklopu ministrstva za pravosodje, ki je z ustrezno kadrovsko politiko dolžno zagotoviti nemoteno delovanje pravosodnega sistema. “Sicer se bomo začeli kmalu srečevati z izpuščanjem pripornikov, ki jim država ni bila sposobna zagotoviti sojenja v času, ki je še sorazmeren z grozečo kaznijo zapora. Pristojne zato sprašujem – kdo bo kriv takrat,” je še dodala sodnica.
Podobna situacija se je zgodila tudi junija na sojenju Juliji Adlešič zaradi očitkov o goljufiji na račun NLB in Summit Leasinga Slovenija in Sebastienu Abramovu zaradi očitkov o pomoči pri tem. Sodišče bi moralo takrat izreči sodbo, a je narok, ker v celjskem zaporu niso mogli zagotoviti privedbe Abramova na ljubljansko sodišče, odpadel. Tudi večkratni poskusi vzpostavitve videokonferenčne povezave so bili neuspešni.
Samo v juniju na celjskem okrožnem sodišču odpadlo 35 obravnav
Predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli je za N1 pojasnila, da na podobne težave sodišča opozarjajo že več let, a zdaj se po njenih besedah situacija zelo hitro in drastično slabša ter že blokira tekoče poslovanje sodišča “in to v pripornih zadevah, ki so že po samem zakonu nujne”. Po njenih besedah je samo v juniju odpadlo kar 35 narokov.
V takih primerih mora sodišče o preklicu obravnave obvestiti priče, izvedence in sodnike porotnike, “vse pa običajno tik pred zdajci, saj obvestila o nemožnostih privedb prejemamo kratek čas pred razpisano obravnavo, včasih celo isti dan zjutraj”. Opozorila je, da v takšnih okoliščinah sodišče deluje že več let, razmere pa so eskalirale v zadnjih šestih mesecih.
K temu je, pravi, pripomogel tudi enormno povečan pripad pripornih zadev zaradi kaznivega dejanja “Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države”, priporniki pa so po njenih besedah napolnili pripore in več kot podvojili število pripornih zadev na sodiščih.
Temu pritrjuje tudi predsednica okrožnega sodišča v Krškem Branka Drozg. Razmere so se po njenih besedah začele slabšati v drugi polovici lanskega leta. Ker gre v večini primerov za tujce, za katere je treba vso dokumentacijo prevesti, zagovornike pa dobijo po uradni dolžnosti, odpovedi narokov zelo povečujejo stroške postopkov.
“V osnovi sicer gre za kadrovske težave zavodov, ki izvajajo pripore, je pa to za sodišče katastrofa, saj tako z organizacijskega kot tudi stroškovnega, predvsem pa časovnega vidika, pomeni hud zastoj v postopku,” je dejala Giacomelli. Poudarja, da sodišča ne morejo prevzemati odgovornosti, vseeno pa so pogosto označena za dežurnega krivca za zastoje v postopkih.
“150 zapornikov v nočnem času varuje samo en pravosodni policist”
Problematike se je ob današnjem podpisu stavkovnega sporazuma dotaknil tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki zastopa pravosodne policiste. Kot je dejal, so ministrstvo opozarjali na kadrovsko stisko, zaradi katere se dogaja, da 150 zapornikov v nočnem času varuje samo en pravosodni policist.
“Dejansko ne prihaja do nadomeščanja odhajajočih, ker praktično ni več interesa za zaposlitev v zaporih. Januarja sem obiskal predsednika vrhovnega sodišča in sem mu položil na dušo, da se tudi on zavzame za povečanje števila pravosodnih policistov, ker je nespodobno, da se sodne odredbe ne uresničujejo,” je dejal Verk.
Krivdo za sedanje stanje je pripisal upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, vsem ministrom v preteklosti in vladi, saj se nobena doslej ni lotila problema, da bi zagotovila spodobno število pravosodnih policistov in jih primerno plačala.
Lani zaradi kadrovske stiske na sodišče niso mogli pripeljati 1.416 pripornikov
Na besede celjske sodnice Maje Manček Šporin so se odzvali tudi na ministrstvu za pravosodje in postregli s številkami: lani so izvedli 11.921 spremstev zaprtih oseb zunaj zavodov, odpovedanih pa je bilo 1.416 spremstev. Samo 12. junija letos je na vseh slovenskih sodiščih odpadlo kar 14 obravnav od predvidenih 75.
Trenutno je namreč v slovenskih zaporih zaprtih 1.832 ljudi, kar pomeni, da je zasedenost glede na kapaciteto več kot 136-odstotna. Povečanje števila zaprtih po mnenju ministrstva neizogibno vpliva na vse procese v zaporu, porast števila zaprtih, predvsem pripornikov, pa tudi na večje število spremstev zunaj zavodov za prestajanje kazni, saj je treba zagotoviti njihovo prisotnost na sodišču v času sojenja.
Obenem primanjkuje tako pravosodnih policistov kot tudi drugih profilov zaposlenih. Na situacijo vplivajo še različne odsotnosti, zakonsko zagotavljanje počitkov in presežne tedenske obremenitve. Zato pravosodnim policistom ne uspe izvesti vseh odrejenih spremstev, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da do odpovedi pride, ko so izčrpane vse druge možnosti. Sodišča lahko izkoristijo možnost izvedbe videokonference (z manj kot deset se je število slednjih leta 2022 povečalo na 413, lani pa na 1.058), sodnik pa lahko v določenih primerih na obravnavo pride tudi v zapor.
Trenutno imajo na ministrstvu odprtih 69 zaposlitvenih postopkov, od tega 46 za pravosodne policiste. Za pridobitev novih kadrov na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ves čas vodijo zaposlitvene postopke ter krepijo promocijske aktivnosti, pravijo in računajo, da bo nova plačna reforma prinesla izboljšanje položaja pravosodnih policistov ter posledično omogočila tudi več zanimanja za ta poklic.
Ob tem intenzivno iščejo dodatne rešitve za izboljšanje razmer, pravijo na ministrstvu. V zakonodajnem postopku je predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsebuje več nujno potrebnih sistemskih rešitev. Osnovni cilj predloga zakona je vzpostavitev pravnih podlag za uporabo ukrepov, s katerimi se v primeru prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora zagotavlja varno in funkcionalno bivanje zaprtim osebam ter opravljanje del in nalog pravosodne varnostne policije z zadostnim številom pravosodnih policistov. Predlog določa začasne ukrepe, ki se v primeru ugotovljenih zaostrenih varnostnih razmer, aktivirajo z odlokom vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje