Menu Item
Zakon o dolgotrajni oskrbi bo, ko bo potrjen v državnem zboru, stopil v veljavo 1. januarja 2025. Z uveljavitvijo bo za uporabnike dolgotrajne oskrbe razširjen nabor pravic, med katere so poleg oskrbe v institucijah vključene tudi oskrba na domu, e-oskrba, oskrbovanec družinskega člana in denarni prejemek. A že zdaj v državi primanjkuje primernih in izobraženih kadrov, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo, predvsem tisto na domu. Čeprav zakon zagotavlja financiranje oskrbe, pa sistemsko ne rešuje kadrovske problematike. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so se zato lotili priprave interventnega zakona, ki bo olajšal kadrovsko stisko. Odprta pa ostajajo vprašanja, ali jim bo uspelo zagotoviti dovolj kadra, ki bo za svoje delo primerno plačan, in kje bodo te ljudi sploh našli.
Potem ko je vlada Roberta Goloba konec junija sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi – to je sicer storila brez načrtovanega posveta s socialnimi partnerji – bo zakonski predlog danes obravnaval pristojni državnozborski odbor, v četrtek pa že sledi njegova obravnava v državnem zboru. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je bdel nad pripravo zakonskega predloga, je ob njegovi predstavitvi dejal, da bo s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi narejen največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih.
Ob tem je Maljevac izpostavil številne probleme, ki bremenijo aktualno ureditev dolgotrajne oskrbe: premajhno število postelj v domovih za starejše, pomanjkanje finančnih sredstev za pomoč na domu in pomanjkanje kadra. Čeprav je zatrdil, da se bo s sprejetjem zakona uredila dolgoročna sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe, pa je prav področje pomanjkanja kadrov eno bolj perečih vprašanj.
Domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi že dlje časa opozarjajo na vse večjo kadrovsko stisko, njihovi zaposleni pa se zaradi preobremenjenosti in prenizkih plač vse pogosteje odločajo za druge poklice, ali pa si tovrstno zaposlitev poiščejo v tujini (v sosednji Avstriji ali Nemčiji), kjer je plačilo skoraj enkrat višje kot v Sloveniji. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji primanjkovalo v povprečju 50 odstotkov kadrov za področje tovrstne oskrbe, kar pomeni, da dejansko vsak zaposleni opravlja delo dveh ljudi.
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), je za N1 pojasnil, da so v SSZS ob začetku letošnjega leta opravili anketo z izvajalci storitev oskrbe v domovih za starejše in varstvenih zavodih. Ugotovili so, da je zaradi pomanjkanja kadra praznih nekaj več kot 500 postelj, ocenili pa so, da je pol leta kasneje ta številka še višja. “Posamezni domovi so bili zaradi pomanjkanja delavcev že primorani postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov, nekateri pa so morali celo povsem zaustavili sprejeme novih stanovalcev,” je pojasnil Sahernik.
Ob tem je Sahrenik dodal, da če se upošteva kadrovska pokritost glede na ure opravljenega dela, v zavodih primanjkuje dobrih deset odstotkov kadra. Najbolj primanjkuje zdravstvenega kadra, srednjih medicinskih sester in bolničarjev negovalcev. “V zadnjem času pa ugotavljamo tudi, da na razpisih ne dobimo več socialnih oskrbovalk za neposredno delo s stanovalci,” je še izpostavil.
Po njegovi oceni so obstoječi kadrovski normativi zastareli, čemur pritrjuje tudi stroka. Zato v SSZS zahtevajo, da se nemudoma sprejmejo posodobljeni kadrovski normativi za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije.
Slabi pogoji dela, slabo plačilo in odhajanje kadrov v tujino
Kadrovska kriza v domovih za starejše je posledica več dejavnikov, kot so slabi pogoji dela, nestimulativno nagrajevanje (približno polovica zaposlenih prejema osnovni prihodek pod minimalno plačo), starostna struktura zaposlenih in visok delež zaposlenih, ki so kratkoročno ali dolgoročno odsotni.
“Pričakujemo, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere še dodatno zaostril občuten val upokojitev, kar velja za praktično vse domove. Naša panoga zaposluje zelo nadpovprečen, skoraj 8-odstoten delež delovnih invalidov in visok delež zaposlenih, ki so dolgotrajno odsotni, kar pa se žal ne upošteva v kadrovskih normativih in posledično dodatno prispeva k preobremenjenosti zaposlenih,” je dejal Sahernik.
Poleg pomanjkanja zaposlenih v institucijah, kjer se izvaja dolgotrajna oskrba, nov zakon uvaja še dodatno pravico za uporabnike dolgotrajne oskrbe, to je oskrba na domu. Zato se poraja vprašanje, na kak način bo ob pomanjkanju osebja, ki izvaja dolgotrajno oskrbo, poskrbljeno, da bo oskrba na domu potekala nemoteno.
Ministrstvo bo kadrovsko stisko reševalo z interventnim zakonom
Na ministrstvu za solidarno prihodnost se po besedah naših virov zavedajo zahtevnosti situacije pomanjkanja kadrov na področju dolgotrajne oskrbe. Ob tem dodajajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva nova zaposlovanja na nekaterih področjih, za kar so tudi rezervirana proračunska sredstva. Da bi rešili kadrovski problem, ki se obeta z uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi z začetkom leta 2025, so po informacijah N1 na ministrstvu za solidarno prihodnost že začeli pripravo interventnega zakona.
Kot trdijo naši viri, bo interventni zakon reševal kadrovsko stisko vzporedno s plačno lestvico v javnem sektorju, v njegovem bistvu pa bo lajšal prekvalifikacije, omogočal štipendiranje in večje zaposlovanje tujcev na tem področju. Zakon naj bi bil že v delu, oblikovan pa naj bi bil še do konca letošnjega leta.
Da so na področju kadrovske stiske potrebne takojšnje spremembe in ukrepanja, opozarja tudi Sahernik, ki ocenjuje, da so bili dosedanji odzivi pristojnih prepočasni. Spomnil je, da je lani avgusta minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec s sklepom imenoval delovno skupino za pripravo predloga ukrepov za reševanje kadrovske problematike pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in programov.
“Skupina je pripravila številne kratkoročne in dolgoročne ukrepe, minister za solidarno prihodnost je v izjavah med prvimi ukrepi novega ministrstva napovedal sprejem interventnega zakona, ki bo reševal kadrovsko problematiko socialnega varstva. Sedaj smo že v mesecu juliju, interventnega zakona pa še vedno nimamo,” je opozoril sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Kot rešitev v SSZS predlagajo, da je treba nujno ovrednotiti vsa delovna mesta v socialnovarstvenih zavodih z ustreznim plačilom, sprejeti nove kadrovske normative, odpraviti določene starostne in časovne omejitve pri javnih delavcih ter omogočiti štipendiranje. “Želimo si tudi, da pristojni čim prej izberejo izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije negovalec v zdravstvenem in socialnem varstvu ter dolgotrajni oskrbi in jim omogočijo takojšen začetek izvajanja programa,” je dejal Sahernik.
Nekatere določbe predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso dovolj jasne, v primeru referendumske pobude pa lahko ob odločanju v državnem zboru o dopustnosti referenduma nastane ustavnopravno nedopusten položaj, je posvarila zakonodajnopravna služba. Zakonodajnopravna služba je dala še več drugih opomb.
Kdo bo opravljal storitve dolgotrajne oskrbe in kje bo ministrstvo našlo kadre?
Na velik problem kadrovske stiske opozarja tudi direktor največjega doma za starejše v Sloveniji Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič. Za N1 je dejal, da jim trenutno najbolj primanjkuje bolničarjev negovalcev, ki jih na trgu dela praktično več ni, le redki pa se sploh odločijo za izobraževanje na tem področju zaradi slabih plač in preobremenjenosti. “Ni mogoče pričakovati, da bo kader z uveljavitvijo zakona o dolgotrajno oskrbo kar naenkrat na voljo, če ga že zdaj ni v obstoječih sistemih, ki so uveljavljeni,” je ocenil Slavič.
Ob tem je dejal, da pri pripravi zakona niso upoštevali dela zagotavljanja stroškov, ki je povezan z nujno potrebnim povečanjem števila kadra hkrati s povišanjem njihovih plač. “Ta dva parametra kalkulacije stroškov sta prevečkrat pozabljena. Če tega ne bodo uredili, torej da bodo zagotovili ustrezno plačilo in boljše pogoje za delo, se bo sistem zapletel v začaran krog, saj sta ti dve komponenti povezani,” trdi Slavič.
Ob tem opozarja še na dejstvo, da se bo povečalo število uporabnikov dolgotrajne oskrbe, saj bo povečalo število upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Prav tako meni, da če se v kalkulacijah upošteva pokritost s kadri, torej tistimi, ki že delajo v domovih za starejše in v institucionalnem varstvu, je to velika napaka, saj bo pridobivanje novih kadrov v sistem zelo težko. Dejal je, da se pospešeno ukvarjajo s kadrovanjem v tujih državah, predvsem na Balkanu, kjer pa se delavci veliko raje odločijo za delo v sosednji Avstriji in Nemčiji, saj so za to delo veliko bolje plačani kot v Sloveniji.
“Če želimo imeti delujočo dolgotrajno oskrbo, je treba najprej videti, kdo bo te storitve dejansko opravljal. Ne gre za to, da se sistem spiše zgolj na papirju. Če sistem ne bo imel vštetih višjih plač za zaposlene in če tukaj ne bo všteto še večje število zaposlenih, torej obeh komponent vzajemno, potem sistem ne bo deloval,” je pojasnil Marko Slavič in dodal, da to sicer po njegovem mnenju pomeni povečanje stroškov, o čemer pa si nihče ne upa na glas govoriti.
Na vprašanje, kaj lahko na področju kadrovske stiske doprinese napovedani interventni zakon ministrstva za solidarno prihodnost, pa je dejal, da slednji ne predstavlja nobene sistemske rešitve problema, zgolj kratkoročne. Ob tem je dodal, da bi morala država več delati na področju lastnih kadrovskih virov. “Šele takrat, ko bo državi uspelo poskrbeti za svoje kadre, ki ne uhajajo v tujino, in ko bo postavljen sistem, ki je samovzdržen, potem tak projekt lahko uspe. To pa težko uspe, v časih, ko ljudje odhajajo v druge panoge, ki so manj obremenjujoče,” je še dodal direktor Doma Danice Vogrinec Maribor.
Na ministrstvo za solidarno prihodnost smo naslovili vprašanja o reševanju kadrovske problematike na področju dolgotrajne oskrbe. Povprašali smo jih tudi o načrtovanem interventnem zakonu in kaj konkretno bo prinesel. Njihovih odgovorov za zdaj še nismo prejeli, objavili jih bomo, ko jih dobimo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje