Potem ko je vlada Roberta Goloba brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) v ponedeljek na dopisni seji sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, je danes nekatere podrobnosti o njegovi vsebini predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. O tem, zakaj je vlada kljub drugačnim zagotovilom zakon sprejela mimo ESS, kaj v zakonu jih najbolj moti in kaj se bo z njim dogajalo v prihodnjih mesecih, smo v oddaji N1 STUDIO povprašali predsednika ESS Jakoba Počivavška, sicer predsednika sindikalne konfederacije Pergam, in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitjo Gorenščka. Slišati je bilo, da za takšen način sprejemanja zakona ni opravičila.
Vlada Roberta Goloba je na ponedeljkovi dopisni seji brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in ga tako po nujnem postopku poslala v parlamentarno proceduro.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na današnji tiskovni konferenci pojasnil nekatere vsebinske vidike, ki jih prinaša omenjeni zakon, pojasnil pa je tudi časovnico uvajanja sprememb in kako se bo področje dolgotrajne oskrbe financiralo. Sprejetje zakonskega predloga pa je označil za največji korak na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 30 letih.
Za dodatna pojasnila smo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca večkrat povabili v današnjo oddajo N1 STUDIO, vendar se je odločil, da tokrat ne bo sodeloval.
Predsednik ESS Jakob Počivavšek in izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Mitja Gorenšček sta se strinjala, da je bila sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi nujen korak, vendar sta ob tem kritična do načina, po katerem je vlada zakon sprejela – brez razprave na ESS in z mankom socialnega dialoga, k čemur se je večkrat zavezala.
Počivavšek je zatrdil, da so bili popravki zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, nujni, vendar na ESS niso prejeli vseh gradiv, tudi v ključnem delu, ki se nanaša na financiranje.
“Ocenjujem, da tak zakon, ki vzpostavlja neki nov sistem socialnega zavarovanja v Sloveniji, brez obravnave ne bi smel biti sprejet. Tukaj je tudi vprašanje spoštovanja postopkov ESS, odprta so ostala tudi številna pomembna vsebinska vprašanja, ki bi jih morali predebatirati,” je ocenil prvi mož ESS.
S tem, da način sprejemanja zakona ni bil ustrezen, se strinja tudi Gorenšček, ki dodaja, da sicer razume časovno stisko, v kateri se je znašla vlada, vendar to ne opravičuje načina sprejemanja. “Zadostili so nekim minimalnim standardom. Javna razprava je bila že prej kršena, ni vključevala financiranja, ampak zgolj vsebino. Kršitve so se vrstile ena za drugo, zato ni opravičila, da so ga mimo vsega uvrstili na vlado in ga tudi sprejeli,” je poudaril izvršni direktor GZS.
Kaj sta o načinu sprejemanja zakona še dejala Počivavšek in Gorenšček, si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Na vprašanje, kje sogovornika vidita ključno razliko v primerjavi z zakonom, ki ga je sprejela prejšnja vlada, sta izpostavila financiranje, saj to v prejšnjem zakonu sploh ni bilo določeno.
Jakob Počivavšek je zatrdil, da če želijo v državi zagotoviti pravice iz dolgotrajne oskrbe in povečati delež javnega financiranja, bodo za to potrebna dodatna sredstva, načeloma tudi uvajanje novega prispevka. Slednje po mnenju prvega moža ESS ni sporno, problem nastane, kako se bodo prerazporedila bremena med financiranjem s prispevki, sofinanciranjem iz proračuna in sofinanciranjem uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Predvsem pa ga skrbi sofinanciranje iz proračuna v nominalnem znesku 190 milijonov, če se ta znesek ne bo usklajeval z inflacijo in rastjo gospodarstva.
Po mnenju Mitje Gorenščka je vlada naredila največjo napako z napačnim vrstnim redom predlaganih reform, saj bi morala biti “kraljica” reform prav davčna reforma, ki bi pokazala razrez področij, kjer se potrebujejo dodatna sredstva, kje se predvidevajo obremenitve in kje razbremenitve.
“Uvajanje neke nove prispevne stopnje ni prava smer. En odstotek za dolgotrajno oskrbo ne predstavlja problema, problem predstavlja ta odstotek glede na vse druge odstotke. Slovenija je po prispevnih stopnjah v samem vrhu EU,” je poudaril Gorenšček.
O tem, kaj sta sogovornika še povedala o financiranju dolgotrajne oskrbe, si oglejte v spodnjem posnetku.
Voditelj oddaje Miha Orešnik je sogovornika povprašal, kako ocenjujeta Maljevčeve besede o časovni stiski sprejemanja zakona in zakaj je pri sprejemanju zakona umanjkal socialni dialog.
Po oceni prvega moža ESS Počivavška se minister za socialno prihodnost spreneveda, “ali pa ne ve, kaj se je v zvezi z zakonom dogajalo”. Ocenjuje tudi, da bi se z zakonom že prej lahko začelo ukvarjati ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, dokler ni bilo dokončno ustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, zaradi blokade zakona o vladi.
“Nekateri si stvari predstavljajo preveč po domače, treba je spoštovati minimalne standarde. ESS je tisto telo, ki skuša tripartitno izboljševati zakone, pri tem zakonskem predlogu pa te priložnosti nismo imeli, kljub temu da je bila organizirana pogajalska skupina,” je bil oster Mitja Gorenšček iz GZS.
Kaj sta še povedala o sodelovanju z vladno stranjo, si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Tako Počivavšek kot Gorenšček sta se strinjala, da čeprav je bil zakon poslan v parlamentarno razpravo, to še ne pomeni, da gre za končno besedilo zakona, saj se bo to preko amandmajev še lahko spreminjalo. Je pa Počivavšek poudaril, da se zdaj ESS več ne bo mogel pogajati z vlado, temveč s poslanci, opozoril pa je tudi na to, da še vedno ni povsem jasno, kako se bo zakon izvajal v praksi.
Mitja Gorenšček ohranja upanje, da bo zakon pri obravnavi na matičnem delovnem telesu DZ in na sami seji dobil še nekaj dodatnih vrstic, ki ga bodo izboljšale. “Upam, da bodo poslanci to izkoristili in predlagali določene spremembe, tudi mi jih bomo. Zadeva še ni izgubljena,” je zatrdil.
Kaj pa sta Jakob Počivavšek in Mitja Gorenšček odgovorila na vprašanje, ali ju skrbi zaradi prelomljene obljube vlade o socialnem dialogu, pa si oglejte v spodnjem posnetku.
Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje