Menu ItemVodstvo zdravstvene blagajne meni, da vladni ukrepi na področju družinske medicine in čakalnih dob posnemajo neučinkovite ukrepe prejšnjih vlad. Predlog zakona ne bo zagotovil stabilnosti zdravstvenega sistema, čeprav to obljublja v svojem naslovu, je povedala predsednica upravnega odbora ZZZS.
Upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je danes soglasno sprejel mnenje vodstva ZZZS glede vladnega predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. V njem je vodstvo zdravstvene blagajne prepoznalo več pomanjkljivosti, zato so napovedali, da bodo predlagali spremembe členov, s katerimi bi “popravili, kar se popraviti da”, je povedal predsednica upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič.
“Ne bodo vedeli, kaj jih čaka”
“Predlagani zakon ne bo zagotovil stabilnosti zdravstvenega sistema,” je povzela stališče ZZZS. Poudarila je, da predlog prinaša parcialne rešitve, ki niso bile sprejete v dialogu s socialnimi partnerji ali z deležniki iz zdravstva. Ob sprejemu zakona bi ministrstvo za zdravje dobilo več pristojnosti, postopki, po katerih bo ministrstvo sprejemalo odločitve, pa so nedorečeni in nejasni, je dejala. “Pravzaprav tudi izvajalci zdravstvenih storitev v trenutku, ko bo zakon sprejet, ne bodo vedeli, kaj jih čaka,” je napovedala.
Poudarila je tudi, da je vodstvo ZZZS zmotila predvidena sprememba pri nadzorih nad izvajalci zdravstvenih storitev. Po novem ZZZS o teh nadzorih ne bi več odločal samostojno, ampak v soglasju z ministrom za zdravje.
Ukrepi podobni ukrepom prejšnjih vlad
Direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je pozdravila namen, ki je vodil vlado v pripravo zakonskega predloga. “Menimo, da je ukrepanje nujno, vendar s predlogom preskakujemo nujne faze,” je dejala. Takšna praksa vodi do poglabljanja težav, je dodala. Pojasnila je, da so v prvi vrsti pričakovali rešitev izhodiščnih sistemskih vsebin, ki so vir trenutnih težav.
Predlagani ukrepi na področju čakalnih dob so po njenem popolnoma primerljivi z že videnimi projekti prejšnjih vlad. Ti so bili v veliki meri neuspešni. Zato direktorica ZZZS predlaga, da bi se ta projekt spremenil.
Med drugim meni, da bi bilo treba ob projektu skrajševanja čakalnih dob, kot si ga je zamislila vlada, omogočiti javnim zavodom variabilno plačevanje zaposlenih na podlagi storilnosti in kakovosti dela. Tako zdravstvene delavce že plačujejo zasebniki, ki niso omejeni s plačnim sistemom javnega sektorja in nekaterimi drugimi določbami. Če bodo zdravstveni zavodi dobili dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob, bodo lahko zato lahko samo zasebniki spodbudili zaposlene, da naredijo več, javni zavodi pa ne, je pojasnila.
Vlada želi čakalne dobe skrajšati tako, da bo zdravstvenim zavodom plačala vse opravljene storitve, ne glede na plan. Direktorica ZZZS pa je poudarila, da to za mnoge zdravstvene storitve že počnejo. Pri programih, kjer ZZZS plača vse opravljene storitve preko plana, so izvajalci v letu 2019 plane skupno presegli za samo 0,3 odstotka. Pri programih, kjer ZZZS plača do 15 odstotkov preseganja programa, pa izvajalci skupno leta 2019 niso dosegli niti 100 odstotkov programa.
Dodatki ne bodo rešili krize primarnega zdravstva
Glede predvidenih dodatkov za bolj obremenjene zdravstvene delavce v osnovnem zdravstvu je dejala, da dodatno nagrajevanje podpira. Vlada želi s temi dodatki spodbuditi zdravnike na primarni ravni, da bi opredeljevali več pacientov. Tako naj bi zmanjšali število zavarovancev, ki nimajo izbranega zdravnika. Takih zavarovancev je trenutno okoli 130.000.
Po mnenju Tatjane Mlakar pa samo možnost dodatnih nagrad zdravnikov ne bo spodbudila, da bi opredeljevali več pacientov. Takšni poskusi so bili že v preteklosti, a niso bili učinkoviti, je pojasnila. Najprej bi bilo treba preveriti, kaj se da narediti z boljšo organizacijo, je svetovala.
Poleg tega je direktorica ZZZS povedala, da se ne strinja s predlogom vlade, da bi kratke bolniške staleže urejale medicinske sestre in ne več zdravniki. Medicinske sestre lahko prevzamejo več nalog pri tem, na primer pri pripravi dokumentacije, ne morejo pa sprejemati odločitev o staležu, je dejala. Opozorila je tudi na finančne težave zdravstvene blagajne.
Že jutri na odboru za zdravstvo
Prvotno besedilo predloga, ki ga je pripravilo ministrstvo pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana, se je med koalicijskim usklajevanjem precej spremenilo. Med drugim je izpadel predlog določbe, ki bi sestavo svetov bolnišnic spremenil tako, da v njem ne bi bilo več predstavnikov ZZZS. Predlog zakona, ki ga je vlada poslala v državni zbor, torej ohranja mesto zdravstvene blagajne v svetih.
Predlog bo jutri obravnaval državnozborski odbor za zdravstvo, vsi poslanci in poslanke pa naj bi ga imeli na mizah v četrtek. Koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec je dejal, da njihova poslanska skupina ne podpira predloga, ki ga je v petek sprejela vlada. Želijo namreč, da bi se vneslo dodatne določbe, ki naj bi javnim zavodom zagotovile prvo mesto pri opravljanju dodatnih storitev za skrajševanje čakalnih dob. Sindikati pa so bili kritični do postopka, po katerem je bil predlog oblikovan.
Drugi dve koalicijski stranki, Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, imata večino v državnem zboru tudi brez glasov Levice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje