Če politika ne bo ukrepala, bi lahko zavodu za zdravstveno zavarovanje letos zmanjkalo denarja, opozarja njegova direktorica Tatjana Mlakar. Zaradi dodatnih obveznosti, ki so nastale v zadnjih mesecih, bi bil lahko nepokriti primanjkljaj večji od 100 milijonov evrov. Na ZZZS zato pozivajo, da jim politika, ki je zdravstveni blagajni naložila večino novih obveznosti, zagotovi tudi dodatne vire denarja.
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) letos ne bo zmogel plačati vseh obveznosti, opozarja njegova direktorica Tatjana Mlakar. Če politika ne bo sprejela ustreznih rešitev, bi lahko zdravstveni blagajni v drugi polovici leta zmanjkalo denarja, pravi.
Številna dodatna bremena
Zdravstvena blagajna, ki se financira predvsem iz prispevkov iz bruto plač, naj bi imela letos približno 3,57 milijarde evrov prihodkov. Poleg tega ima še 195 milijonov evrov na računu zaradi presežkov iz preteklih let. Skupno torej približno 3,77 milijarde evrov.
To ne bo dovolj, ocenjujejo na ZZZS. Predvsem zato, ker sta vlada in državni zbor v zadnjih nekaj mesecih zdravstveni blagajni za leto 2022 naložila številna dodatna bremena, ne da bi ji za to zagotovila dodatne vire denarja. Te nove obveznosti so:
– 90 milijonov evrov zaradi dogovora o dvigu plač v zdravstveni negi in socialnem varstvu iz novembra lani.
– 66 milijonov evrov zaradi boljšega vrednotenja in širitve programov zdravstvenih storitev.
– 60 milijonov evrov zaradi plačevanja nadomestil za bolniški dopust že od 20. dneva odsotnosti in ne več od 30. dneva odsotnosti.
S tem bi skupni izdatki zdravstvene blagajne znašali 3,82 milijarde evrov in bi za približno 50 milijonov presegli vsoto denarja, ki jo bo imel ZZZS na voljo.
Izjemno veliko bolniških dopustov zaradi covida
Poleg tega pa na ZZZS ravno v teh dneh ugotavljajo, da bodo njihovi odhodki najverjetneje še precej večji. “V teh dneh prejemamo izjemno veliko obračunov delodajalcev iz naslova izolacij zaradi covida-19 za mesec januar ali februar,” pravijo. Bolniške dopuste za bolnike s covidom namreč ZZZS v nasprotju z drugimi bolniškimi dopusti krije od prvega dneva odsotnosti. Nadomestilo sicer plačajo delodajalci, vendar so upravičeni do povračila stroška iz zdravstvene blagajne. Prav zdaj na ZZZS dobivajo zahtevke za povračila za bolniške odsotnosti iz januarja in februarja. To je bil čas hitrega širjenja različice omikron. Poleg tega je vlada na začetku februarja odločila, da za potrditev okužbe ni potreben pozitiven PCR-test, ampak je dovolj manj zanesljiv hitri antigenski test. Med temi pa je praviloma precej velik delež lažno pozitivnih.
Zaradi teh nadomestil bi se lahko izdatki zdravstvene blagajne letos povečali še za več kot 90 milijonov evrov, pravijo na ZZZS. Nepokriti primanjkljaj bi tako presegel 140 milijonov evrov.
Grožnja za dostopnost zdravstva
“Če stvari ne bomo rešili, bi lahko v drugi polovici leta nastal problem plačevanja zdravstvenih izvajalcev. Zagotovo bi nam denarja zmanjkalo pred decembrom,” pravi Tatjana Mlakar.
Zdravstvena blagajna največ svojega denarja seveda nameni za plačevanje zdravstvenih storitev. Če bi bil ZZZS prisiljen v varčevanje, bi to lahko pomenilo zmanjšanje dostopnosti oziroma kakovosti zdravstvenih storitev.
“Naredili bomo vse, da se pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ohranjajo na enakem nivoju,” zagotavlja direktorica ZZZS. Kljub temu pa opozarja, da bi lahko bil ta obseg pravic ogrožen zaradi nesistemskih posegov, kot so aktualne spremembe o plačevanju bolniških nadomestil. “Škoda bi bilo, če bi uničili naš model socialnega zdravstvenega zavarovanja. Zanj moramo biti hvaležni,” pravi.
Nujno ukrepanje politike
Prepričana je, da lahko tudi bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi izvajalci denar porabljajo bolj učinkovito. “Vidimo možnosti za izboljšanje organizacije in povečanje storilnosti,” pravi. “Potrebno bo sodelovanje izvajalcev.”
Vendar je prepričana tudi, da to ne bi bilo dovolj. Pravi, da so potrebni predvsem koraki politike, zdravstvenega in finančnega ministrstva, vlade ter poslank in poslancev.
Tatjana Mlakar zato politike prepričuje, da bi zdravstveni blagajni zagotovili proračunsko varovalko oziroma proračunsko plačevanje primanjkljajev, saj so bile dodatne obveznosti naložene zdravstveni blagajni mimo njenih finančnih možnosti prav z odločitvami vlade in državnega zbora.
Vlade ne podpira predlagane rešitve
Zdravstvena blagajna naj dobi takšno proračunsko varovalko, kot jo ima zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), pravi Tatjana Mlakar. Zpiz, ki plačuje pokojnine, in ZZZS se oba financirata pretežno iz prispevkov od bruto plač. Vendar pokojninski blagajni vsako leto primanjkljaj pokrije proračun. Lani je ta znašal 981 milijonov evrov.
Z ministrstva za finance sporočajo, da takšna rešitev za ZZZS ni predvidena. Na vprašanje, ali nameravajo ZZZS pomagati kako drugače, pa niso odgovorili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje