Menu ItemRavnateljice in ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov so se na konferenci na Brdu pogovarjali o novostih v prihajajočem šolskem letu. Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da se jeseni po dveh letih vračamo v šolo v normalnih razmerah. Pri tem pa je pozval tudi k zračenju in spoštovanju še nekaterih drugih ukrepov.
V organizaciji Zavoda RS za šolstvo na Brdu poteka 8. konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov z naslovom Vrtec in šola danes in jutri. Konferenca, ki sta se je udeležila tudi predsednik vlade Robert Golob in šolski minister Igor Papič, je namenjena novostim v prihajajočem šolskem letu.
Predsednik vlade Golob je ob tem povedal, da je bila to danes zanj posebna izkušnja, saj je bil prvič na srečanju ravnateljev. Kot je dejal, sta na konferenci prevladovali dve sporočili. “Prvo sporočilo je, da se po dveh hudih, zoprnih, težkih letih za vse, predvsem v šolskem sistemu, končno vračamo v šolo v normalnih razmerah. In naj tako ostane,” je dejal. Pri tem pa moramo po besedah predsednika vlade upoštevati nekatera priporočila, če želimo, da tako ostane. Pri tem je omenil zračenje, osebno higieno in to, da pri simptomih ostanemo doma. To po njegovih besedah zagotovo pomaga, da bomo lahko ostali odprta družba. “Ker načrt te vlade za to zimo je samo en: kako ostati odprta družba, kljub temu da covid živi z nami in mi živimo z njim,” je dodal.
Drugo sporočilo današnjega posveta na Brdu pa je po Golobovih besedah to, da smo se v zadnjih dveh letih zaradi težkih razmer veliko ukvarjali z odzivom na zdravstveno epidemijo, tudi v šolah, zato je zaradi tega morda zmanjkalo časa in priložnosti, da bi naredili kakšen korak naprej z vidika razvojnih aktivnosti. “Srečen sem, da sem danes slišal, da je ravno trajnostni razvoj tista rdeča nit, okoli katere se bodo v tem letu in v prihodnjih letih kreirali razvojna paradigma in spremembe v našem šolstvu,” je dodal. Ob tem je dejal, da je lahko ravno to poletje posledice vsak od nas občutil na svoji koži, ne samo prek televizije. “Ne samo v daljnih krajih v Afriki, suša je bila pri nas, požari so bili pri nas. Nimamo več izbire,” je povedal.
“To, da postavimo na prvo mesto trajnostni razvoj v spremembah delovanja v našem izobraževalnem sistemu, je nekaj, kar je nujno in tudi navdihujoče, ker vidim, da se je v šolstvu ta potreba prepoznala in da ta želja obstaja,” je povedal predsednik vlade. “Melanholije posameznika nad tem, kaj pa lahko naredimo, da bomo kot posamezniki spremenili življenje, je načelno malo. Dokler nam ne uspe, da z idejami navdahnemo somišljenike in okolico, da skupaj z njimi sprožimo plaz. In ta plaz povežemo v nekaj, v proces, ki se ga ne da več ustaviti. In ravno to je glavno sporočilo, ki sem ga želel pustiti vsem ravnateljicam in ravnateljem: da smo del tega procesa in del te skupnosti. In verjamemo, da bomo kot skupnost z njihovo pomočjo ta plaz v prihodnjih letih tudi sprožili,” je še dodal Golob.
Šolski minister Igor Papič pa je dejal, da bo naslednji teden v šolske klopi sedlo 194 tisoč učenk in učencev, od tega skoraj 21 tisoč prvošolcev. V srednješolske klopi bo prvega septembra sedlo 79 tisoč dijakov, od tega v prvi letnik skoraj 21 tisoč. “Moje glavno sporočilo je, da šolsko leto začenjamo mirno, umirjeno, v šolah, brez mask, na konvencionalen način, kot smo bili vajen pred časom, pred dvema letoma. Iskreno upam, da bo način, kako začenjamo to šolsko leto, tudi način, kako ga bomo končali naslednjega junija,” je dodal minister.
“Posledice dveletnega zapiranja šol so jasne. Psihosocialne posledice bomo najbrž najlažje odpravljali s fizično aktivnostjo, zato skupaj s poslansko skupino ponovno vpeljujemo projekt zdravega življenjskega sloga in na ta način poskušamo omejiti te posledice delovanja v ‘izrednih razmerah’,” je dejal.
Minister je omenil tudi porast izobraževanja doma. Kot je dejal, se je ta trend kazal že prej, pred covidom. “Naša naloga je, da v teh primerih zagotovimo enako kakovost izobraževanja, kot jo dosegamo v urejenem šolskem prostoru,” je dejal. O problemu kadrov pa je Papič dejal, da bo na voljo 250 štipendij na področju pedagoškega izobraževanja. Začenja se tudi koncept pripravniških mest s plačilom. “Na ta način skušamo blažiti pomanjkanje kadra na področju šolstva,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje