Kaj bo s prosilci za azil, ki jim grozi deportacija?

Slovenija 26. Maj 202313:26 2 komentarja
Miha Blažič in prosilci za azil
N1

Danes so se sestali predstavniki ministrstva za notranje zadeve in prosilci za azil, ki so v postopku deportacije na Hrvaško. Z njimi so bili tudi predstavniki Delavske svetovalnice, Ambasade Rog in Amnesty International. Kot so povedali na novinarski konferenci, je bil pogovor precej daljši od pričakovanj, a odgovorov, kaj bo z ljudmi, ki jim grozi deportacija, niso dobili.

Prejšnji teden je pred azilnim domom na Viču v Ljubljani potekal protestni shod proti vračanju prosilcev za azil na Hrvaško. Člani iniciative prosilcev in podpornih organizacij – Ambasade Rog, Amnesty International Slovenije, Delavske svetovalnice, Civilne iniciative izbrisanih in Društva Parada ponosa – so na ministrstvo za notranje zadeve, vlado in premierja Roberta Goloba naslovili zahtevo, da čim prej rešijo situacijo.

Danes so se Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, Taja Premk iz Amnesty International in Miha Blažič iz Ambasade Rog skupaj z delegati prosilcev za azil sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve. Novinarska konferenca po sestanku se je začela z enourno zamudo, kot je pojasnil Blažič zato, ker je bila situacija precej vroča.

Ministrstvu so predlagali, da se določi trimesečno obdobje, v katerem se suspendira vračanje, medtem pa neodvisna komisija preveri, ali so ljudje deležni obravnave in ali morda prihaja do sistemskih zlorab. Prav tako so predlagali, da Slovenija prevzame pristojnost za ljudi, ki so tukaj že dlje časa in že zelo dolgo čakajo v postopkih, deportacija pa jim še vedno grozi.

“Odgovor na naš predlog je bil, da se čakajo tudi druga mednarodna poročila in da če bo v teh poročilih kredibilnih institucij ugotovljeno, da prihaja do kršitev v azilnih postopkih, bo ministrstvo reagiralo. Kaj pa to pomeni za ljudi, ki so zdaj v deportacijskih postopkih? Če mi v vmesnem času nismo prepričani, kaj se dogaja, ali je pravično ljudi vračati?” je odgovor ministrstva povzel Blažič in spomnil na pushbacke na Hrvaškem.

“Trajalo je leta, preden so institucije ponotranjile informacije o dogajanju in preden je to dobilo odziv na ministrstvih in sodiščih. Naše vprašanje za državnega sekretarja je bilo – ali bomo ponovno čakali ali bo Slovenija že zdaj naredila preventivni ukrep, da ne bomo mi tisti, ki bomo krivi za potencialne kršitve človekovih pravic, za katere imamo jasne indice, da do njih prihaja,” je Blažič orisal nadaljevanje pogovora. Ob tem so poudarili nujnost ukrepanja v tem trenutku.

Kot trdi predstavnik Ambasade Rog, je bil odgovor na to, da ni jasno, s katerimi postopki in procedurami bi lahko to dosegli. “Naš argument je isti kot vedno – če obstaja politična volja, obstaja tudi postopkovna pot. In vemo, da ta pot obstaja v diskrecijski klavzuli v dublinskem zakoniku. Vsaka država ima pravico prevzeti pristojnost za kateregakoli prosilca za azil, ki tukaj poda prošnjo. In to počnejo druge evropske države že zelo dolgo v zelo velikem številu, mi pa se prerekamo o nekaj 10 osebah,” je nadaljeval.

Taja Premk iz Amnesty International je povedala, da so še enkrat pozvali, da država, ki se je zavezala k spoštovanju človekovih pravic in zaščiti najranljivejših, ustavi deportacije v državo, ki sistematično krši njihove pravice še danes. “Mislim, da je čas, da se nehamo pogovarjati o statistikah, številkah in domnevah, ampak začnemo govoriti o življenjih ljudi. O ljudeh, ki so tukaj, živijo v Sloveniji, in so prišli sem, da bi našli varnost.”

Kot je dejal Goran Lukić, bi lahko “Slovenija pristala v zelo nerodni situaciji” s čakanjem na neki dokument, ki bi jim dokončno potrdil, kaj se na Hrvaškem dogaja, čeprav je to že vsem jasno.

Sklepa danes na sestanku ni bilo, na ministrstvu so po Blažičevih besedah le rekli, da bodo zadevo še naprej preučevali in da so jih vzeli resno. “Zagotovila za ljudi, ki so tu in za tiste, ki jim še grozi deportacija, pa nismo dobili. Upamo pa, da se v naslednjih dneh najde politična volja tudi za to,” je dejal.

Na ministrstvu so navedli, da so v prvem četrtletju letos prejeli 1.917 prošenj za mednarodno zaščito, priznali pa 31 statusov. Dodali so, da se tudi letos nadaljuje trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, državo jih zapusti kar 89 odstotkov, v povprečju pa tukaj ostanejo od 15 do 16 dni.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.