Člani iniciative prosilcev za azil in podpornih organizacij so ob napovedanem vračanju dveh prosilcev za azil na Hrvaško zahtevali, da vlada to prepreči. Ministrstvo za notranje zadeve, vlado in premirja Roberta Goloba so pozvali, naj situacijo z vračanjem prosilcev za azil na Hrvaško reši čim prej. V podporo tujcem se je poslanka Levice Nataša Sukič priklenila na enega od prosilcev, ki ga bodo deportirali na Hrvaško.
Člani iniciative prosilcev za azil in podpornih organizacij so na današnjem solidarnostnem shodu ob napovedanem vračanju dveh prosilcev za azil na Hrvaško zahtevali, da vlada to prepreči. Na ministrstvo za notranje zadeve, vlado in premirja Roberta Goloba so naslovili zahtevo, da se situacija z vračanjem prosilcev za azil na Hrvaško reši še danes.
Pred azilnim domom na Viču v Ljubljani se je danes zjutraj začel protestni shod proti vračanju prosilcev za azil na Hrvaško. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je poudaril, da se danes in v prihodnje ne bo zgodila nobena deportacija. “Tukaj smo z jasnim sporočilom vladi, da te ignorance ne bomo več tolerirali in da se mora najti rešitev za ljudi, ki so v deportacijskih postopkih, in ki jih Slovenija noče sprejeti, čeprav ima polna usta integracije. Nimajo več druge izbire,” je več kot 70 protestnikov in predstavnike medijev nagovoril Blažič.
V nekaterih nevladnih organizacijah namreč opozarjajo, da je ministrstvo za notranje zadeve za naslednje dni napovedalo vračanje večjega števila prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško. Kot so že večkrat poudarili, gre za “izredno sporne deportacije, saj so na Hrvaškem široko in verodostojno dokumentirane kršitve osnovnih človekovih pravic prosilcev za azil”. “Poročila o zlorabah, zapiranju, ustrahovanju, odrekanju hrane, vode in nujne medicinske pomoči bi morala biti več kot zadosten alarm, da slovenska vlada preneha z vračanji in situacijo vsaj resno preuči,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem so dodali, da je velika večina beguncev, ki so na “seznamu za deportacijo”, v Sloveniji že dlje časa, med njimi pa prevladuje izjema želja po vključevanju v slovensko družbo. Pričakovali bi tudi razumevanje stisk ranljivih oseb, družin, otrok, bolnikov in hudo travmatiziranih beguncev “Žal so se prav vsi znašli v postopku izgona, ki očitno ne pozna usmiljenja,” so zapisali.
Enega od prosilcev na Hrvaškem tepli, žalili, ustrahovali s psi
Blažič je na shodu danes pojasnil, da sta bila prosilca za azil Ghislain Murinzi in Youssef Elalaoui v četrtek obveščena, da ju bodo danes vrnili na Hrvaško. Odločila sta se, da ne bosta bežala, temveč bosta v imenu vseh ostalih prosilcev za azil tu počakala in zahtevala pravico, je še dodal. Prosilca za azil sta po Blažičevih navedbah na ministrstvo mesece naslavljala prošnje za sestanek, da svojo situacijo obrazložita, a na prošnje ni bilo odziva.
Murinzi je poudaril, da so ga na Hrvaškem tepli, žalili, ustrahovali s psi in mu zlomili prst. “Po vsej brutalnosti so nas pripeljali v azilni dom v Zagrebu, a so nam grozili, da če ne pobegnemo v drugo državo, nas bodo deportirali ne v Bosno, temveč v Burundi. Bili smo prestrašeni in zbežali smo v Slovenijo, kjer so nas sprejeli popolnoma drugače. Zdaj sem v Sloveniji šest mesecev, delam, se šolam, imam prijatelje in se počutim varno,” je pojasnil. Vrnitev na Hrvaško je zanj kot smrtna obsodba, je še dejal.
Nataša Sukič se je priklenila na prosilca za azil
Poslanka Levice Nataša Sukič se je v podporo prosilcema za azil, ki ju čaka vračilo, nanj priklenila. Poudarila je, da je svoboda ena sama in nedeljiva in mora tako veljati za vse, še posebej pa za najranljivejše skupine, kot so prosilci za azil. Če smo torej zares svobodna družba, potem bomo to dokazali “danes, tukaj, zdaj in takoj”, je zaključila. Na prosilce za azil se je med drugim priklenil tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih Irfan Beširević.
Aktivisti so opozorili, da so omenjena vračanja po njihovem mnenju nehumana in nelegitimna in v številnih primerih tudi pravno sporna. Varuh človekovih pravic je namreč notranje ministrstvo že opozoril na nedopustnost vračanja oseb še pred pravnomočnostjo njihovih odločb. Po navedbah nevladnih organizacij gre za prakso, ki jo ministrstvo izvaja še naprej, tudi v aktualnih primerih.
Predstavniki številnih nevladnih organizacij, med drugim Ambasade Rog, Amnesty International Slovenije, Delavske svetovalnice, Civilne iniciative izbrisanih in Društva Parada ponosa, so se skupaj s prosilci za azil in ostalimi protestniki izpred azilnega doma premaknili pred poslopje vlade, kjer so nadaljevali shod in zahtevali srečanje s premierjem Golobom ali ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem.
Prosilce za azil je okoli 10. ure sprejela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je po Blažičevih navedbah prosilcem za azil izrazila podporo in dodala, da z njimi sočustvuje. Pri tem pa jim ni ponudila konkretnih obljub, da se bo situacija rešila še danes, je po koncu srečanja za STA poudaril Blažič. Dodal je, da se bodo v primeru, da tega zagotovila od vlade ne prejmejo, odpravili na Bled, kjer trenutno poteka zasedanje mednarodne zveze sredinskih demokratov, ki so se je udeležili predstavniki vlade in tudi Golob.
Ministrstvo navedbe nevladnikov znova zavrnilo
Na notranjem ministrstvu so za STA znova zavrnili navedbe, da prošenj za mednarodno zaščito ne obravnavajo vsebinsko. Vsak primer obravnavajo individualno in v skladu z veljavno zakonodajo, na Hrvaško vračajo le tujce, ki so v državo prišli nezakonito in niso izrazili namena podati prošnje za azil, so zagotovili ob očitku nevladnih organizacij.
Na ministrstvu so poudarili, da pred najavo predaje prosilca drugi državi članici EU počakajo na odločitev prvostopenjskega sodišča, čeprav jim tega v skladu z zakonodajo ni treba, saj pritožba zoper sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito ne zadrži izvršitve.
“Šele če upravno sodišče tožbo zavrne, hkrati pa tudi zavrne zahtevo za izdajo začasne odredbe, ministrstvo za notranje zadeve začne postopek vračanja še pred pravnomočnostjo odločitve,” so zapisali.
Ob tem so ponovili, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava tista država, ki je skladno z Dublinsko uredbo za to pristojna. Ko na podlagi meril te uredbe ministrstvo ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna druga država članica, izda odločitev o predaji.
Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški pa so ponovili, da v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjajo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici. Hrvaška je ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito in zanjo “ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite”, so zapisali v popoldanskem sporočilu za javnost.
Takega primera ne omenjajo nobene razpoložljive informacije, ne omenja pa ga niti sodna praksa drugih držav članic. Glede na uradno objavljene podatke iz poročila Podatkovne zbirke o azilu, ki jo upravlja Evropski svet za begunce in izgnanstvo (ECRE) in zadnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za azil “izhaja, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen in niso v ničemer ovirani pri dostopu do postopka mednarodne zaščite”, še navaja ministrstvo.
Na ministrstvu so še navedli, da so v prvem četrtletju letos prejeli 1.917 prošenj za mednarodno zaščito, priznali pa 31 statusov. Dodali so, da se tudi letos nadaljuje trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, državo jih zapusti kar 89 odstotkov, v povprečju pa tukaj ostanejo od 15 do 16 dni.
Ob tem so navedli, da so leta 2021 izvedli pet predaj v Nemčijo, po eno pa v Italijo in na Nizozemsko. Lani so osem migrantov predali na Hrvaško, v Italijo pet, po dva v Nemčijo in na Dansko, po enega pa v Avstrijo, Estonijo in Francijo. Letos so na Hrvaško predali tri, enega pa v Nemčijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje