Kaj vse bi lahko stranki Resnica prineslo sedenje na dveh stolih?

Stranka Resnica v državnem zboru podpira tako rekoč vse predloge nastajajoče Janševe koalicije. NSi in Demokratom se je pridružila pri predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije, podprla je zamisel SDS o preoblikovanju vlade, omogoča sklicevanje izrednih sej po željah desnih strank in njihove predloge sprejemanja zakonov po skrajšanem postopku ... Iz izjav prvaka Resnice Zorana Stevanovića, ki je bil z glasovi poslancev svoje stranke, SDS, trojčka okoli NSi in Demokratov izvoljen za predsednika državnega zbora, je mogoče tudi razbrati, da bo poslanska skupina Resnice predsednika SDS Janeza Janšo enotno podprla za mandatarja.

Pri tem pa v Resnici vztrajajo, da se Janševi koaliciji ne bodo pridružili niti z njo ne bodo podpisali sporazuma o sodelovanju. Kot je včeraj poudaril Janša, je Resnica na izhodišča koalicijske pogodbe, ki jih je SDS poslala vsem podpornicam sprememb zakona o vladi, odgovorila, da se izhodišča v zadostni meri ujemajo z njenim programom, a da se je odločila za opozicijo. Se bo pa, kot napoveduje Janša, z Resnico mogoče "do zadostne stopnje" dogovoriti tam, "kjer pač potrebujemo te glasove".

Resnica naj bi torej podpirala Janševo koalicijo, hkrati pa bi se predstavljala kot opozicijska stranka. Ob tem sedenju na dveh stolih pa se postavlja več vprašanj. Prvo je, kako lahko opozicijski stranki pripada funkcija predsednika državnega zbora. To mesto je namreč doslej praviloma pripadalo koaliciji, najpogosteje drugi največji vladni stranki.

"Če bo Resnica del opozicije, mora seveda vrniti mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne, razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj," je včeraj dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Janez Janša pa je na novinarsko vprašanje, ali bodo zaradi odločitve  Resnice za opozicijo zamenjali predsednika parlamenta Zorana Stevanovića, saj to mesto načeloma pripada koaliciji, odgovoril: "Ne vem, kje ste videli to pravilo zapisano."

Kako je SDS razmišljala pred petimi leti

Očitno pa so v SDS pred petimi leti razmišljali drugače. Poslanci tedaj koalicijskih SDS, NSi in SMC so namreč kar dvakrat predlagali razrešitev Igorja Zorčiča s čela državnega zbora, pri tem pa niso izpostavljali, da bi Zorčič slabo opravljal funkcijo, temveč so kot razlog navajali njegov prestop iz koalicijske SMC v opozicijo.

"Igor Zorčič je bil za predsednika državnega zbora izvoljen 5. marca 2020, ko se je oblikovala nova koalicija iz vrst SDS, SMC, NSi in Desusa. Neizpodbitno dejstvo je, da se je 26. marca 2021 spremenila sestava poslanske skupine SMC. Igor Zorčič kot dosedanji predsednik državnega zbora je iz poslanske skupine SMC izstopil. Ker je javno napovedano oblikovanje nove poslanske skupine, ki ne bo del koalicije, to spreminja tudi položaj dosedanjega predsednika državnega zbora, zato predlagamo njegovo razrešitev," je predlog za Zorčičevo razrešitev pojasnil takratni vodja poslancev SDS Danijel Krivec.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je dodal: "V slovenskem parlamentarnem sistemu je povsem običajno, da predsednik državnega zbora prihaja iz vrst koalicijskih poslancev. Ta običaj je že trdno zasidran v prakso slovenske parlamentarne demokracije. Upoštevajo ga tako levosredinske kot desnosredinske vladne koalicije. Glede na izstop Igorja Zorčiča iz koalicijske poslanske skupine je torej pričakovano, da mesto predsednika državnega zbora zasede drug poslanec iz vrst koalicijskih poslanskih skupin." V obeh poskusih je sicer za Zorčičevo razrešitev takratni koaliciji zmanjkal en poslanski glas.

"Neverjetna vloga" Resnice

Da ima Resnica "neverjetno vlogo", je v nedeljski oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija izpostavil nekdanji vidni član SDS in minister za delo v Bajukovi vladi Miha Brejc. "Razglaša se, da ni vladna stranka. V parlamentu je potem lahko samo opozicija. Ampak kakšna opozicija, če ima predsednika parlamenta," je dejal. Ob tem je ocenil, da se pripravlja - ali pa je že v delu - prevara. "Če bi slučajno Resnici priznali status opozicijske stranke, bi bil to škandal brez primere. Ker bi potem lahko bila ta opozicijska stranka celo predsedujoča v nekaterih delovnih telesih, ki pripadajo opoziciji," je opozoril Brejc.

Po poslovniku državnega zbora namreč "vodilne funkcije in večina članov v komisiji za nadzor javnih financ in v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin". A če bo Resnici priznan status opozicijske stranke, hkrati pa bo podpirala vlado, bo lahko imela koalicija s pomočjo Stevanovićeve stranke v omenjenih dveh nadzornih komisijah prevladujoč vpliv; morda bo Resnica katero od njiju celo vodila.

Na to nevarnost je včeraj opozoril tudi sokoordinator Levice Luka Mesec. "Če je Resnica opozicijska stranka, potem bodo zahtevali, da ima toliko članov teh odborov ali pa celo vodje komisij, da opozicija ne bo mogla vršiti nadzora nad oblastjo," je izpostavil. Novonastajajoči koaliciji je očital, da želi imeti večino v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zato, da bo lahko izpodbijala vse ugotovitve in preiskave o aferi Black Cube.

O razdelitvi mest v delovnih telesih državnega zbora, iz katere bo tudi jasna vloga Resnice v nadzornih komisijah, bodo vodje poslanskih skupin spregovorili na petkovem kolegiju predsednika državnega zbora. Že za dan prej pa je Stevanović sklical delovni posvet z vodji poslanskih skupin s točko: Dogovor o ustanovitvi delovnih teles ter o številu mest oziroma vodstvenih mestih, ki pripadajo posameznim poslanskim skupinam v delovnih telesih. Vendar pa gradiva za to točko vabljenim še ni poslal.