Menu Item
Z novim šolskim letom začnejo veljati nove smernice šolske prehrane. Prinašajo precej sprememb: šolarji bodo imeli na jedilnikih več stročnic in manj predelane hrane. Ideja strateškega sveta za prehrano, ki ga je ustanovil predsednik vlade, o veganskih obrokih, pa ne bo uresničena, saj so ji ostro nasprotovali pediatri.
Z začetkom šolskega leta stopajo v veljavo nove smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Kljub željam strateškega sveta za prehrano, ki ga je ustanovil predsednik vlade Robert Golob, po več rastlinskih obrokih, bo, glede na končni dokument, meso ostalo pogosto živilo na krožnikih otrok in mladostnikov.
Smernice je izdal zavod za šolstvo, pri pripravi pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je sodelovala vrsta strokovnjakov in praktikov iz šolstva ter zdravstva. Dokument je osnova, ki organizatorjem prehrane v vrtcih in šolah pomaga pri sestavljanju uravnoteženih in zdravih – a hkrati okusnih in privlačnih obrokov, saj, kot pravijo v šolskih kuhinjah, ne pomaga noben zdrav jedilnik, če otroci take hrane ne jedo.
Prejšnje smernice so bile objavljene leta 2010, zato jih je bilo nujno treba posodobiti.
Dokument so tako več let usklajevali. “Že leta 2018 sem dobil v branje verzijo smernic, ki je bila skoraj dokončana,” pravi dr. Evgen Benedik, klinični dietetik na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in docent na Biotehniški fakulteti. Po njegovih besedah so nato leta 2019 smernice usklajevali še s praktiki iz šolskih kuhinj, dobavitelji živil in drugimi deležniki, saj, kot pravi, “so želeli, da bi bile razumljive in uporabne za organizatorje prehrane”. Po premoru zaradi epidemije so bile leta 2022 smernice dokončane, pregledal in potrdil jih je tudi razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, najvišji strokovni organ na tem področju.
Nato pa se je v pripravo smernic želel vključiti še (takrat novoustanovljeni) Golobov strateški svet za prehrano. Štirje člani sveta dr. Boštjan Jakše, dr. Samo Kreft, dr. Zlatko Fras in dr. Nina Mikec so pripravili svoje recenzije.
A v končni verziji so upoštevali le malo njihovih predlogov.
Pediatri ostro proti veganskemu jedilniku
V recenzijah so člani strateškega sveta želeli dva jedilnika, od katerih bi eden temeljil na rastlinskih živilih. Pri tem ni nujno, da posamezen otrok uživa obroke po zgolj enem ali drugem prehranskem vzorcu, ampak mu je treba ponuditi možnost izbire, so poudarili v strateškem svetu, na katerega so leteli očitki, da so njegovi člani večinoma zagrizeni vegani.
Na predlog so se ostro odzvali pediatri, prepričani, da “naloga strateškega sveta za prehrano ni recenzija že recenziranih in s strani razširjenega kolegija za pediatrijo potrjenih smernic”. Poudarili so, da predlog o možnosti rastlinskega oziroma veganskega obroka v vrtcih in šolah ne bo imel pozitivnega učinka na zdravje otrok in mladostnikov, obstaja pa možnost, da se zgodi obratno. “Veganski način prehranjevanja malčkov, otrok in mladostnikov je glede na trenutno veljavne smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano odsvetovan,” so opozorili.
Po tem viharju je v končni različici smernic ostalo le malo predlogov strateškega sveta.
“Želje po veganski prehrani v šoli niso uresničljive, še manj pa strokovno upravičene. Če bi želeli biti korektni, bi morali omogočiti tudi vse druge, tudi verske načine prehranjevanja, na primer halal, pri tem ne smeš biti izključujoč,” za N1 pove Benedik. “Tu gre za osebno odločitev in ne za medicinsko potrebo, kar je ogromna razlika. Medicinsko predpisana dieta ni stvar izbire ali odločitve, ampak je nujno potrebna za ohranjanje otrokovega zdravja, pogosto tudi življenja.”
V končni različici je zapisano, da “individualnih zahtev po prehrani, ki niso medicinsko indicirane in podprte z ustreznimi napotitvami /…/ zavodi niso dolžni izvajati, saj imajo lahko nekatere škodljive učinke za otroke”.
“Nedopustna diskriminacija je, da otrokom z vegetarijansko in vegansko prehrano v vrtcih in šolah ne ponudimo njim primerne zdrave prehrane. Taki otroci bodo v vrtcu ali šoli bodisi lačni bodisi bodo zaužili le priloge od vsejedega obroka, ki pa niso nujno hranilno uravnotežene,” v recenziji zapiše dr. Samo Kreft z ljubljanske Fakultete za farmacijo, v pogovoru za N1 pa doda, da so nad končno različico zelo razočarani.
Dikcijo, da “zavodi niso dolžni izvajati” (v okvirčku zgoraj), lahko po besedah Krefta organizatorji prehrane razumejo, kot da ne smejo pripravljati veganske hrane, kot da je to škodljivo. “Razumemo, da so kuhinje kadrovsko podhranjene. Predlagali smo, da jim vlada pomaga z drugimi ukrepi, tudi z izobraževanjem kuharjev. Če sta na jedilniku zrezek in riž, tega vegani ne morejo jesti, če je namesto riža bogata zelenjavna rižota, pa lahko vegani jedo samo to, vsejedi pa poleg tega še zrezek,” Kreft opisuje eno od možnosti, ki ne bi terjala prevelikih sprememb v šolskih kuhinjah.
“Žal ta trenutek kot družba (starši, politika, industrija) še nismo zreli za rešitev, po kateri bi v šoli vsi otroci uživali le en meni: okusne in hranilno uravnotežene, zdrave obroke brez živil živalskega izvora,” v recenziji še zapiše Kreft.
V končnem dokumentu je dopuščena zgolj možnost vegetarijanskih obrokov, torej takih, ki vsebujejo jajca in mlečne izdelke, “vendar le, če je že poskrbljeno za skladnost osnovnega jedilnika običajne mešane prehrane ter ustrezno in varno pripravo vseh medicinsko indiciranih diet”, je zapisano v smernicah.
Te poudarjajo, da je treba v primeru brezmesnih obrokov meso in mesne izdelke zamenjati z enakovrednimi zamenjavami mleka, mlečnih izdelkov, jajc, stročnic in žit ob poznavanju in upoštevanju izkoristljivosti hranil in sestave nadomestnih živil s ciljem kritja potreb po nekaterih kritičnih, vendar nujno potrebnih hranilih (kalcij, železo, vitamin B12). “Mesa ne nadomeščamo s prehransko manj ustreznimi visoko procesiranimi rastlinskimi izdelki,” je še zapisano.
Po podatkih zavoda za šolstvo več kot 95 odstotkov slovenskih otrok malica v šoli, več kot 80 odstotkov jih je kosilo in več kot 20 odstotkov tudi popoldansko malico. S klinično dietetičarko smo na N1 analizirali deset javno objavljenih jedilnikov slovenskih osnovnih šol in preverili, ali se šole držijo (doslej veljavnih) smernic NIJZ. Na jedilnikih je bilo preveč sladkorja, premalo mlečnih izdelkov, predelane mesnine, premalo rib … Več preberite v tem članku.
Ko otrok raste, ni prostora za veganstvo
Benedik, ki skrbi za prehrano bolnih otrok na pediatrični kliniki, opozarja, da veganska prehrana pri otrocih, ki so v fazi hitrega razvoja in rasti, ni primerna.
“Govorimo o prvih 8000 dneh življenja (od načrtovanja nosečnosti do približno 21. leta starosti), ki so ključni. Otrok potrebuje v zelo kratkem času enormne količine hranil oziroma pomembnih gradnikov za rast in razvoj. Če v tem času telesu primanjkuje teh snovi, je dokazano visoka verjetnost, da pride do določenih zdravstvenih zapletov, ne nujno v času otroštva, lahko pozneje, po 30., 40., 50. letu. Pri tem je pomembna tudi (epi)genetika, saj lahko različni dejavniki okolja, med katere sodi način prehranjevanja v prvih 8000 dneh, izzove določene bolezni,” opozarja Benedik.
“V javne vrtce in šole ne moremo spustiti veganskega načina prehranjevanja, saj dolgoročnih učinkov tovrstnega prehranjevanja v obdobju prvih 8000 dni enostavno ne poznamo,” je prepričan. “Zato smo pri spreminjanju prehranskih smernic konservativni, saj smernice morajo stati samo na trdnih in neizpodbitnih znanstvenih dokazih.”
V teoriji je po njegovih besedah vegansko prehrano sicer možno dopolniti s prehranskimi dopolnili ali t. i. nadomestnimi obroki, a se je to izkazalo za nezanesljivo, saj imamo na tržišču poplavo prehranskih dopolnil, tudi vprašljive kakovosti, ki niso ustrezno regulirana. “Sprašujem se, ali si res želimo, da bi otrokom v vrtcih in šolah poleg veganskega obroka na krožničku prinesli še kupček tablet,” poudarja Benedik.
“Pred kratkim je bila objavljena pregledna študija, v kateri so zbrane raziskave vpliva veganske prehrane na otroke. Ugotavljajo, da so ti otroci v povprečju vsaj za tri centimetre nižje rasti od vrstnikov, in da so imeli slabšo mineralno kostno gostoto,” opisuje Benedik. Slabšo kostno gostoto so imeli tudi otroci, ki so se prehranjevali vegetarijansko. Oboji so imeli tveganje za pomanjkanje joda, železa in vitamina B12, hranil, ki so za odraščajočega otroka izjemno pomembni, saj vplivajo na rast in razvoj.
Upoštevali so pripombe glede stročnic
Nekaj od številnih pripomb strateškega sveta so v končni različici upoštevali. “Prva različica sploh ni omenjala vlaknin, na kar smo opozorili člani strateškega sveta,” pravi Kreft. V končnem dokumentu so vlaknine večkrat omenjene kot pomembne, stročnice pa so dodali v tabele živil, ki naj bi bila pogosto na jedilniku. Toda po mnenju Krefta še vedno premalo. “Piše, da je dovolj 22 gramov vlaknin na dan, kar ni dovolj. Otroci v šoli pojedo približno polovico dnevnega vnosa, to znese 11 gramov vlaknin na dan. Toda napačna je predpostavka, da otroci doma jedo enako zdravo. Zato bi moral biti šolski jedilnik toliko bolj zdrav,” je prepričan.
V spodnji tabeli so napisane skupine živil, iz katerih naj bi sestavili kosilo. Številke so preračunane za 20 kosil mesečno.
Kaj pa meso? “Če v tabelah seštejemo priporočila za malico in kosilo, ribe, belo in rdeče meso, dobimo 1–1,5 obroka mesa vsak dan zgolj v šoli,” opisuje Kreft. “Ker v šoli otroci pojedo polovico hrane, smernice torej svetujejo, da naj bi hrana otrok vsebovala meso 2- do 3-krat na dan,” pravi Kreft, prepričan, da je to preveč.
“Novejše nemške smernice priporočajo 50 gramov mesa na dan za odrasle, za otroke pa torej proporcionalno manj. Ker ima majhen zrezek 100 gramov, bi po teh priporočilih to pomenilo meso vsaki drugi dan oziroma ker otroci v šoli pojedo polovico vsega, meso vsak četrti dan,” predlaga Kreft.
Kot pojasnjujejo na NIJZ, posodobljene smernice spodbujajo zmanjšano uživanje mesa, zlasti rdečega, in večje uživanje stročnic, kaš, polnozrnatih izdelkov ter oreškov. Poudarek je na uporabi osnovnih sestavin za pripravo jedi znotraj šolskih kuhinj in omejitvi predelanih živil.
“Ne naročamo visoko ali ultra procesiranih živil (npr. sladke pijače, sladki napitki, instant juhe, jušne osnove ali začimbne mešanice z dodatkom ojačevalcev okusa), živil s prehransko neugodno sestavo (npr. palmina in kokosova maščoba), izdelkov z alkoholom ali kofeinom in tudi potencialno onesnaženih živil (npr. dolgožive morske ribe iz prostega ulova),” piše v smernicah. Priporočajo pitje pitne vode iz pipe.
NIJZ je razvil tudi računalniško podporo, ki organizatorjem prehrane omogoča spremljanje ponudbe obrokov s priporočili v smernicah ter spletna izobraževanja na portalu www.solskilonec.si.
“Nove smernice precej odstopajo od tega, kar je bilo na jedilnikih doslej,” pravi organizatorka prehrane na osnovni šoli Gradec v Litiji Anita Mikša. “Ven so šle sladka in kisla smetana v prikuhah, procesirana hrana, kot so paštete in hrenovke, francoski rogljički, čokoladni namazi, po novem bodo testenine samo polnozrnate …” našteva. Šolarji bodo pili le še vodo iz pipe ali nesladkan čaj, sokov iz tetrapakov pa ne več.
Dodaja, da so v njihovi šoli sicer v zadnjih letih že postopoma prehajali na bolj zdravo hrano. “Pri spremenjenih jedilnikih, ki smo jih pravkar sestavljali, je bilo potrebnega kar nekaj truda,” priznava. “Enkrat ali dvakrat tedensko naj bi imeli brezmesno kosilo, tako smo že kuhali doslej, bo pa na jedilniku precej več stročnic in kaše,” opisuje in dodaja, da je letošnje šolsko leto prehodno obdobje, v katerem bodo otroke postopoma navajali na spremembe.
Posebnih vegetarijanskih jedilnikov na njihovi šoli s 700 otroki nimajo, saj je to ob štirih podružnicah, kamor je treba vsak dan razvoziti hrano, po besedah organizatorke prezahtevno. “Vegetarijanskih otrok pri nas ni veliko. Ko je na jedilniku meso, jim postrežemo zgolj priloge,” pravi.
Smernice poleg zdravstvenega vsebujejo tudi pedagoški vidik. Poudarjajo bolj trajnostno prehranjevanje, zmanjševanje odpadne hrane in embalaže, kratke transportne poti ter lokalno hrano, prijazno do okolja in podnebja. Otroke naj bi z delavnicami učili spoštljivega odnosa do hrane in naravnih virov.
Dokument poudarja tudi, da je treba jesti v miru. Izključno za uživanje (brez priprave, prihoda v jedilnico, razdeljevanja in pospravljanja) zajtrka naj bi bilo v šoli namenjenih najmanj 15 minut, v vrtcu pa najmanj pol ure, malice najmanj 15 minut, kosila pa najmanj pol ure.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje