V javnost je prišla novica o novi hudi napaki pri diagnosticiranju raka, ki je privedla do napačne obravnave. MMC je prvi poročal, da so maja lani na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete UL napačno diagnosticirali raka prostate, pacienta pa na UKC Ljubljana nato operirali obsežneje, kot bi ga sicer. Oglasil se je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar, ki pravi, da so letno prijavljene od ena do tri takšne napake, v praksi pa jih je najverjetneje še več.
Po napaki, ki smo jo razkrili na N1 in je privedla, da so na Onkološkem inštitutu v Ljubljani zaradi zamenjave vzorcev pri zunanjem izvajalcu želodec odstranili napačnemu pacientu, lahko danes beremo o podobnem primeru.
Kot je poročal MMC, so 25. maja na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pacientu napačno diagnosticirali raka prostate, znova zaradi zamenjave vzorcev. Slednje so na UKC Ljubljana potrdili tudi za N1. Kako točno je do zamenjave vzorcev prišlo, ni jasno, so pa na UKC tudi potrdili, da se drugi pacient še danes zdravi zaradi napredovalnega raka prostate. Da je bila operacija obsežnejša, kot bi morala biti, je, tako kot pri odstranjenem želodcu, pokazala šele biopsija odstranjenega tkiva.
Na vprašanja, zakaj napake niso odkrili že pred operacijo, pa so na UKC Ljubljana za N1 pojasnili, da je magnetna resonanca pred operacijo na prostati pokazala sumljivo lezijo in visok prostati specifični antigen (PSA) s trendom rasti. “Izvidi so podpirali diagnozo raka prostate,” so zapisali.
“Letno ena do tri takšne napake, verjetno pa tudi več”
“Napake pri zdravljenju se dogajajo v vseh zdravstvenih sistemih in se dogajajo vedno,” je dejal sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar. Kot pravi, namreč podatki od leta 2016 kažejo, da so letno prijavljene od ena do tri takšne napake, najverjetneje pa jih je v praksi več. Sekretar je danes govoril s predstojnikom inštituta za patologijo, ki mu je potrdil, da je do napake prišlo v njihovi ustanovi. Pintar z UKC Ljubljana ni bil v stiku, saj se je napaka zgodila na inštituta za patologijo.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu o napaki ni bil obveščen, čeprav bi ga moral izvajalec zdravstvenih storitev obvestiti v 48 urah po dogodku. Razloge za neobveščanje je na kasnejši novinarski konferenci pojasnil predstojnik inštituta za patologijo Jože Pižem. Ali se zaradi tega obetajo kakšne posledice? “Zaenkrat zakona o kakovosti v zdravstvu nimamo. Sankcije za morebitne kršitve lahko določamo samo z zakonom. Ni cilj sankcioniranje, ampak predvsem izboljšanje kakovosti,” je dejal Pintar.
Odločitve o uvedbi morebitnega nadzora na ministrstvu po Pintarjevih besedah za zdaj še ne morejo sprejeti, saj še nimajo vseh relevantnih podatkov. “Če bodo okoliščine tega primera pojasnjene dovolj jasno, morda nadzor ne bo potreben,” je dodal. Pintar poudarja, da skrb pacientov ni potrebna. Kot je dodal, je smisel, ki ga izpostavljajo na ministrstvu, to, da se napake pravočasno prijavijo, da se ti primeri analizirajo in da do napak prihaja čim redkeje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje