Kaj piše v odločbi: Uporaba blazine je nasilje nad pacienti

Psihiatrična klinika Ljubljana (foto: Uroš Kokol/N1)

Iz odločbe sistemskega nadzora nad psihiatrično kliniko izhaja, da je urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ugotovil več nepravilnosti. Vodstvo klinike je pozval k takojšnjemu prenehanju uporabe blazine pri pacientih, ki so prisilno hospitalizirani. Opozoril je tudi, da klinika več let ni ustrezno poročala o opozorilnih nevarnih dogodkih, kmalu za tem, ko smo začeli na N1 poročati o sumih nepravilnosti, pa so ministrstvo obvestili o osmih takšnih dogodkih hkrati. Urad je ugotovil nepravilnosti tudi pri luksuznem opremljanju direktorjeve pisarne ter pri nenavadnih napredovanjih dveh zaposlenih.

Potem ko je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, po 15 mesecih zaključilo sistemski nadzor na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana, smo 30. septembra zaprosili za kopijo odločbe, ki je bila izdana na podlagi nadzora. Posredovali so nam jo po več kot mesecu dni.

Med ukrepi, ki so navedeni v 24 strani dolgi odločbi, je tudi takojšnje prenehanje uporabe blazine. Šestčlanska komisija je namreč v postopku sistemskega nadzora ugotovila, da so zaposleni na kliniki blazino uporabljali na način, da so jo tiščali na obraz hudo vznemirjenega pacienta z namenom, da bi ta izgubil zavest in se umiril.

Pri fiksiranem pacientu ni veliko možnosti, da bi koga ogrožal

Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki je izdal odločbo (podpisal jo je zdaj že nekdanji direktor Tomaž Pliberšek), je “nesporno” ugotovil, da se blazina na tej kliniki uporablja, kljub temu da tega ne predvideva oziroma ne dovoljuje noben pravilnik ali protokol. “Izvajalec uporabe blazine ne zanika, zanika zgolj uporabo blazin z namenom dušenja in navaja, da so bile uporabljene izključno za zaščito močno agitiranih pacientov, ki udarjajo z glavo ob stranico postelje in obenem za zaščito zaposlenih pred ugrizi in pljuvanjem.”

Blazina naj bi se, kot smo na N1 poročali že maja lani, uporabljala pri pacientih, ki jih prisilno hospitalizirajo in pri katerih uporabijo posebne varovalne ukrepe, konkretno privezovanje na posteljo s pasovi.

Postelja s pasovi za fiksiranje — Primer postelje s pasovi za fiksiranje. Simbolna fotografija. (Foto: CPT)

Urad je v odločbi opozoril, da pri fiksiranem pacientu ni veliko možnosti, da bi lahko ogrožal sebe ali druge. “Uporaba blazine pri takem pacientu ni le neskladna z načelom ’uporabiti najbolj blago sredstvo najkrajši možni čas, da se doseže namen ukrepa’ ampak lahko celo resno ogroža pacientovo zdravje oziroma življenje,” so zapisali in opozorili, da uporaba blazine predstavlja izvajanje nasilja nad pacienti.

O dušenju z blazino izpovedal mladoletni pacient

Kot smo že poročali, je o uporabi blazine izpovedal tudi mladoletni pacient, ki je bil na kliniki hospitaliziran leta 2020. Takrat je bil star 14 let. Po njegovih besedah ga je zdravstveni tehnik z blazino dušil in ga udaril, medtem ko je bil privezan na posteljo. Policija je v tem primeru podala kazensko ovadbo na tožilstvo, kot so nam pred nekaj tedni sporočili s tožilstva, pa je zadeva še vedno v predkazenskem postopku.

duševno zdravje, študenti, noge, senca — Simbolna fotografija (Foto: Aljaž Uršej/N1)

Urad je v odločbi poudaril, da se morajo posebni varovalni ukrepi izvajati spretno, previdno in humano, da se kar najbolj zmanjša tveganje za poškodbe ali povzročanje bolečine pacientu in da se čim bolj ohrani pacientovo dostojanstvo. Zaposleni pa da imajo za zaščito pred ugrizi in pljuvanjem pacienta osebno varovalno opremo.

Kliniki, ki jo vodi generalni direktor prof. dr. Bojan Zalar, je urad še odredil, da mora najpozneje v štirih mesecih uskladiti izvajanje posebnih varovalnih ukrepov s standardi Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter vsem, ki sodelujejo pri izvedbah posebnih varovalnih ukrepov, omogočiti izobraževanje in usposabljanje s tega področja.

Več let nič, nato sporočili osem kritičnih dogodkov hkrati

Urad je, kot izhaja iz odločbe, ugotovil tudi, da klinika ni ustrezno poročala o opozorilnih nevarnih dogodkih (OND).

Ministrstvo za zdravje je namreč že leta 2002 vzpostavilo sistem poročanja o OND oziroma varnostnih zapletih. OND je dogodek, ki privede ali bi lahko privedel do nepričakovane smrti ali večje stalne izgube telesne ali duševne funkcije in ni povezan z naravnim potekom pacientove bolezni, ampak predstavlja nepredvideno odstopanje v procesu ali izidu zdravstvene in druge oskrbe, piše v odločbi.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo obvezno poročati o sedmih vrstah najhujših OND, med njimi o nepričakovanih smrtih in samomorih pacientov v zdravstveni ustanovi. Takšne dogodke naj bi zdravstvene ustanove v skladu s protokolom sporočale najpozneje 48 ur po dogodku, nato pa izvedle tudi analizo in po potrebi uvedle sistemske ukrepe za preprečevanje tovrstnih dogodkov v prihodnje.

Večkrat so bili pozvani k poročanju

V sistemskem nadzoru se je tako izkazalo, da vodstvo klinike ni ustrezno poročalo o samomoru pacientke leta 2022, na kar smo na N1 prav tako opozorili že pred časom. O osmih OND, ki so se na kliniki zgodili v letih 2021, 2022 in 2023, pa je klinika hkrati poročala 22. 6. 2023 za nazaj, izhaja iz odločbe.

To je bilo samo nekaj tednov po tem, ko so svojci pacientke, ki je v času zdravljenja na kliniki naredila samomor, pisno zahtevali pojasnilo ministrstva, ali je klinika ustrezno poročala o tem samomoru. Takrat je tudi že potekal sistemski nadzor nad kliniko.

Urad je v odločbi zapisal še, da so kliniko že večkrat pozvali k poročanju o opozorilnih nevarnih dogodkih v skladu s protokolom, a da se ni odzvala ustrezno in pravočasno.

“Zanikanje kritičnih dogodkov pomeni neobvladovanje teh dogodkov”

Urad je v odločbi opozoril na pomanjkljiv sistem zagotavljanja kakovosti in varnosti na kliniki. Ugotovil je “pomanjkanje volje za nenehno sistematično izboljševanje pogojev in dela in kompetenc zaposlenih, saj je stališče direktorja, da do nasilja zaposlenih nad pacienti ne prihaja oziroma da nasilja sploh ni”. Zanikanje kritičnih dogodkov pomeni neobvladovanje teh dogodkov, še piše v odločbi.

“Direktor ne le, da ne izvaja sistemskih in učinkovitih ukrepov za preprečevanje tveganja nasilja zaposlenih nad pacienti, kar pomeni, da tveganja ne regulira in ne obvladuje, njegove izjave celo kažejo, da se niti ne zaveda svoje odgovornosti. Zaradi posebnih razmer, ki vladajo v vseh institucijah, in velike razlike v razmerju moči med institucijo (vodstvom) in posameznikom, je vedno na strani institucije odgovornost, da dokaže, da so neutemeljene obtožbe glede zlorab in nasilja zaposlenih nad pacienti,” so zapisali.

Prof. dr. Bojan Zalar (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Vprašljivo izvedeni notranji nadzori

Urad je problematiziral tudi izvedbo izrednih strokovnih nadzorov zaradi suma nasilja nad že omenjenim mladoletnim pacientom ter nad starejšimi pacienti na enoti za gerontopsihiatrijo, o čemer smo podrobno poročali na N1.

V prvem primeru je zaposlena, ki naj bi bila priča nasilju nad mladostnikom, pozneje spremenila svojo izjavo. Kljub njeni prvotni izjavi o nasilnem vedenju sodelavca ter dejstvu, da je mladoletni pacient dobil modrico nad in pod očesom, ki je ob sprejemu ni imel, je bil namreč zaključek notranjega nadzora, da zaradi nekonsistentnih izpovedi ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega stanja. Urad je v odločbi poudaril, da se mu takšen zaključek nadzora zdi “izjemno skrb vzbujajoč”, saj da izkazuje “pomanjkljivo sistemsko ureditev postopka iz izvedbe nadzora”.

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana — Foto: Klara Bokan /BOBO

Na domnevno nasilje nad starejšimi pa sta, kot smo na N1 poročali lani, opozorili študentki, ki sta na kliniki opravljali obvezno klinično prakso. Nadzor je bil uveden skoraj pol leta po njuni prijavi in vprašljivo izveden, saj je med potekom nadzora generalni direktor odredil drugi nadzor nad isto zadevo, članom prve komisije pa je bilo naročeno, naj zapise prvega nadzora uničijo, izhaja iz odločbe.

Komisiji za nadzor se je zdel problematičen odnos generalnega direktorja Zalarja do prijav nasilja, saj je možnost nasilja v celoti zavračal. Na to je opozoril tudi urad v odločbi:

“Urad dodaja, da je pri opravi nadzornih dejanj pri izvajalcu direktor v zvezi (…) s sumom nasilja nad pacientom povedal: ’Nismo bili prepričani, da je bila uporabljena prevelika sila, ker je bil pacient tudi nesramen, žaljiv, ko si s takim pacientom več ur na dan, imaš znižano toleranco in mogoče prekoračiš silo.’ Tudi v primeru suma nasilja nad mladoletnim pacientom se izvajalec sklicuje zlasti na to, da je bil mladoletni pacient manipulativen, agresiven, da se je neprimerno obnašal. Izvajalec s tovrstnimi izjavami ne izkazuje ničelne stopnje tolerance do nasilja, temveč upravičuje neustrezno in neprimerno vedenje in ravnanje zaposlenih do pacientov.

Kar se uradu zdi izredno sporno, je, da izvajalec s tovrstnimi izjavami ne le domnevno zmanjšuje odgovornost zaposlenega, temveč krši tudi določila strokovnih smernic in predpisov, ki določajo, da je dovoljeno uporabiti silo zgolj v tistih primerih, ko gre za ultima ratio (metodo v skrajni sili, op. a.) in korist pacienta, nikoli pa se ne sme uporabiti posebnih varovalni ukrepov, kaj šele izvajati nasilje nad pacientom, z namenom olajšati delo zaposlenim ali kot kaznovanje.”

Ničelna toleranca do nasilja samo na načelni ravni

Na podlagi vsega navedenega je urad sklenil, da klinika ne zagovarja ničelne tolerance do nasilja nad pacienti in med zaposlenimi in da nima transparentnega spremljanja, analiziranja in poročanja o vseh odklonil ali kritičnih dogodkih. “Izvajalec tudi v ničemer ni izkazal navedb, da ima vzpostavljene mehanizme za preprečevanje nasilnega vedenja in ukrepanje v primerih, v kolikor bi prišlo do nasilnih ravnanj,” so zapisali.

Kliniki so izrekli ukrep, da mora vzpostaviti mehanizme za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov, na način, da bodo nadzorne institucije v primeru morebitnih sumov lahko nedvoumno ugotovile dejansko stanje ter obtožbe prepoznale kot (ne)utemeljene.

Luksuzno opremljanje direktorjeve pisarne in nenavadno hitra napredovanja

V odločbi so sicer navedeni tudi nekateri ukrepi, ki ne sodijo na področje kakovosti in varnosti obravnave pacientov. Tako je urad med drugim opozoril na negospodarno ravnanje klinike pri prenovi direktorjeve pisarne. Slednji je namreč svojo pisarno opremil z “luksuzno opremo v vrednosti 24.240,25 evra z DDV, ki presega zadovoljevanje povprečnih potreb”, pri čemer klinika, kot piše v odločbi, ni pojasnila, zakaj so se odločili za nakup takšne opreme (pohištva in sedežne garniture).

Urad je opozoril tudi na negospodarno ravnanje s stanovanji, katere upravlja klinika.

Kliniki je urad izrekel tudi ukrepe s kadrovskega področja, saj so v primeru dveh zaposlenih ugotovili več kršitev, med drugim nenavadno hitra napredovanja in zvišanje plač. Ena od zaposlenih je v pol leta napredovala za 12 plačnih razredov, njena plača pa se je dvignila za več kot 1300 evrov. Druga pa je v približno enem letu napredovala za kar 17 plačnih razredov, pri čemer je direktor zanjo sistemiziral delovno mesto “po lastni presoji”.

Komisija za nadzor je v poročilu opozorila, da mora javni uslužbenec za napredovanje v višji plačni razred izpolniti triletno napredovalno obdobje in pridobiti tri letne ocene, ob izpolnjevanju pogojev pa lahko napreduje za največ dva oziroma en plačni razred. Če bi omenjena zaposlena bila 15 let ocenjena z oceno odlično, bi na istem delovnem mestu napredovala samo za 10 plačnih razredov, je urad v odločbi povzel navedbe komisije.

Poziv komisije k zamenjavi celotnega vodstva preslišan

Kljub številnim ugotovljenim nepravilnostim in pomanjkljivostim pa urad ni sledil pozivu šestčlanske komisije za nadzor, naj svet zavoda in ministrstvo pristopita k zamenjavi celotnega vodstva klinike. Komisija je namreč v poročilu zapisala, da klinike ne morejo voditi ljudje, ki so jo pripeljali v takšno situacijo.

Ko smo na ministrstvo po zaključku sistemskega nadzora poslali vprašanje, ali ministrica Valentina Prevolnik Rupel še zaupa vodstvu klinike, so nam odgovorili, da aktualnemu vodstvu niso bila dokazana protipravna dejanja.

Pojasnili so še, da je namen sistemskega nadzora, “da pokaže morebitne nepravilnosti in poda korektivne ukrepe za njihovo odpravo. Odgovornost vodstva je, da te ukrepe izvede v navedenem časovnem obdobju, sveta zavoda pa, da nadzoruje, ali so bili ukrepi primerno izvedeni”.

Kliniko smo za odziv na zaključek sistemskega nadzora in komentar ukrepov prosili že 1. oktobra. Generalnega direktorja smo takrat tudi ponovno povabili na intervju, a se ne na prošnjo za komentar ne na povabilo na intervju do danes ni odzval.

Na sume nasilja in drugih nepravilnosti na tej kliniki smo na N1 v posebnem preiskovalnem dosjeju sicer opozorili že maja lani. Dosje o ljubljanski psihiatrični kliniki je dostopen tukaj.