Psihiatrična klinika Ljubljana. (foto: Denis Sadiković/N1)
Brce, udarci, zvijanje rok, vlečenje, škropljenje z vodo. Vse to naj bi se v zadnjem letu dogajalo na Psihiatrični kliniki Ljubljana, na enoti, kjer se zdravijo starejši bolniki s psihičnimi težavami. Za N1 sta zdaj spregovorili študentki, ki sta že decembra 2022 prijavili fizično nasilje nad starejšimi pacienti, ki sta mu bili priča. Pridobili smo tudi dokumentacijo, ki dokazuje, da so o neprimernem odnosu do starejših bolnikov poročali tudi zaposleni. Kljub temu pa interni strokovni nadzor, ki je na kliniki potekal v zadnjih mesecih, ponovno ni ugotovil nikakršnih nepravilnosti. Komisijo za nadzor, ki jo je julija imenovala pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego, je generalni direktor Bojan Zalar po naših informacijah nato spremenil, vanjo sta bili poleg zdravstvenih delavcev imenovani pravnica in vodja oddelka za bolnišnično prehrano. Več kot štiri mesece po tem, ko smo objavili prva pričevanja o nasilju, policijska preiskava še ni končana, sistemski nadzor, ki ga je uvedlo ministrstvo za zdravje, še vedno poteka, svet zavoda, ki ga je vlada junija, po naših razkritjih, zamenjala, pa se ni sestal niti enkrat.
Decembra 2022 sta študentki zdravstvene nege, ki sta na enoti za gerontopsihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki opravljali klinično prakso, več nadrejenim na kliniki poročali o fizičnem nasilju nad starejšimi pacienti. Ena jim je poročala, da je videla zdravstvenega tehnika, ki je večkrat udaril starejšega gospoda z demenco, druga pa, da je bil drug zdravstveni tehnik nasilen do dveh pacientov. Svojo izkušnjo opisujeta tudi za N1. Gre za študentki, ki študirata ob delu in imata v zdravstvu dolgoletne izkušnje. Njuna pričevanja dodatno potrjujejo problematiko nasilja nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana, na katero smo prvič opozorili v preiskovalni zgodbi konec maja. Takrat smo objavili pričevanja več virov o tem, da so bili nekateri pacienti žrtve nasilja na sprejemnih oddelkih ljubljanske psihiatrične klinike. Identiteto študentk, ki sta spregovorili za N1, smo zakrili, saj se, tako kot naši drugi viri, bojita maščevanja; njune podatke hranimo v uredništvu.
Študentka A je prakso opravljala na oddelku G1. Povedala nam je, da je bila decembra lani priča nasilju nad pacientom z demenco. Kot je dejala, je bila celotna izkušnja prakse mučna, “kaplja čez rob pa je bila, ko je zdravstveni tehnik gospoda z demenco udaril”. “Gospod je sedel na stolu na hodniku, tehnik pa je prišel mimo in ga brez kakršnegakoli povoda najprej dvakrat ali trikrat brcnil v golen, potem pa še nekajkrat z roko udaril po glavi,” je opisala v pogovoru za N1. “Gospod, ki je bil tudi pod vplivom terapije, takrat ni reagiral, mi je pa v naslednjih dneh ves čas tesno sledil, saj se je verjetno bal, da se bo to ponovilo.”
“Gospa je imela demenco, zvil ji je roke na hrbtu”
Študentka B je prav tako decembra prakso opravljala na oddelku G2 in že prvi dan je bila priča nasilnemu vedenju drugega zdravstvenega tehnika. “Gospe, ki je imela demenco in je bila nesodelovalna, sem želela izmeriti krvni tlak. Tega mi ni dovolila. Rekla sem, prav, bomo poskusili pozneje. Potem pa je prišel ta zaposleni in gospe zvil roke na hrbtu. Gospa je jokala in vpila. Rekel mi je, naj zdaj izmerim tlak. Odgovorila sem, da ne želim, saj tudi meritve ne bodo prave. Rekel mi je, da se vidi, da ne delam na psihiatriji in da ne poznam metod dela tam. Ta njegov odgovor me je presenetil, saj imam pri svojem delu v bolnišnici izkušnje tudi z ljudmi, ki so psihični bolniki in ki so agresivni. Pri delu z njimi se vedno trudimo biti spoštljivi in ohranjati njihovo dostojanstvo,” nam je povedala sogovornica. Omenjeni zdravstveni tehnik je po njenih besedah drugega pacienta, ki je bil oblečen v pajaca, zato da se ni slačil in si snemal plenice, v času opoldanske nege zagrabil od zadaj in ga vlekel, da se je premikal hitreje.
“Ko sem bila priča nasilju nad gospodom z demenco, sem vso pot domov jokala”
Študentka A je še povedala: “Že več kot dvajset let delam v zdravstveni negi. Delala sem v domu za starejše, zdaj v splošni bolnišnici, kjer se zdravijo tudi psihični bolniki in bolniki z demenco. Takšnega odnosa nisem zasledila še nikoli. Spomnim se, da sem, ko sem videla novico o nasilju nad pacienti v domu za starejše na Kosovu, domačim zagotavljala, da se pri nas kaj takšnega ne bi moglo zgoditi. Mesec dni pozneje sem imela prakso na kliniki in sem bila priča prav takšnemu vedenju. Kar sem videla, me je vrnilo sto let nazaj. Po tistem dnevu v kliniki, ko sem bila priča nasilju nad gospodom, sem v avtu vso pot domov jokala.”
O nasilju poročali več nadrejenim na kliniki
Obe sogovornici, ki študirata izredno, imata pa, kot rečeno, že veliko delovnih izkušenj v zdravstveni negi, sta povedali, da so se nekateri zdravstveni tehniki tudi sicer vedli “skrajno nespoštljivo” do pacientov na enoti za gerontopsihiatrijo. Kot sta dejali, so jih tikali, bili do njih grobi, eden je v času zajtrka, ko so bolniki jedli, ob njih kadil elektronske cigarete. Študentka B je, kot je povedala, o neustreznem vedenju treh zaposlenih na oddelkih G1 in G2 že med opravljanjem prakse obvestila glavno sestro oddelka. “Zdela se je razburjena. Povedala mi je, da se to dogaja, a je to nesprejemljivo, in da je prav, da sem povedala. Dodala je, da imajo s temi zaposlenimi že ves čas težave.” Glavna sestra oddelka je šla po besedah študentke takoj do koordinatorke zdravstvene nege enote za gerontopsihiatrijo, ki je nato obe študentki poklicala na pogovor. “Povedali sva ji, kaj se je dogajalo, in tudi ona je potrdila, da so že imeli težave s temi zaposlenimi,” nam je povedala študentka B. Študentka A pa je dodala, da sami poimensko nista želeli izpostavljati nikogar, a jima je omenjena koordinatorka sama naštela imena in vprašala, ali gre za te zaposlene, kar sta študentki potrdili.
Študentki sta se zadnji dan prakse na kliniki oglasili tudi pri koordinatorju klinične prakse in mu poročali o nasilnem in agresivnem vedenju, ki sta mu bili priča. “Nad najinimi navedbami je bil zgrožen, pa vendar je tudi on potrdil težave z določenimi zaposlenimi in dejal, da takšni zaposleni ne smejo delati s takšnimi pacienti. Zagotovil nama je, da bo v zvezi s tem uveden strokovni nadzor,” je povedala študentka B.
Denis Sadiković/N1
Neprimerno vedenje prijavili tudi zaposleni
Njuno prijavo naj bi več kot pol leta pozneje obravnavala komisija za izredni strokovni nadzor, ki jo je imenovala pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego dr. Jožica Peterka Novak. Kot izhaja iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je bila komisija imenovana 20. julija, sestavljali pa so jo diplomirana in višja medicinska sestra ter zdravnica psihiatrinja. Peterka Novak je komisiji naložila, naj do 31. julija pripravi poročilo o domnevno neustreznem vedenju nekaterih zaposlenih na enoti za gerontopsihiatrijo, pri čemer pa pritožbi študentk nista bili edini razlog za nadzor.
V začetku letošnjega poletja so namreč tudi delovni terapevti na enoti za gerontopsihiatrijo opozorili na neprimerno vedenje nekaterih zaposlenih. Poročali so, da nekateri zdravstveni tehniki s pomočjo brizge “špricajo” paciente s fiziološko raztopino, tiste, ki slabše slišijo, pa zbujajo “s trdim prijemom”. Do njih naj bi bili neprijazni, grobi in nestrpni. Komisija za strokovni nadzor je v zapisniku tako povzela pogovor z delovnim terapevtom, ki je opisal, kaj je videl: “Po kosilu dajo paciente spat in nekateri hočejo vstati. Pri enem pacientu je opazil, da je po večkratnih neuspešnih poskusih, da bi pacient ostal v postelji, zaposleni z brizgo, napolnjeno s fiziološko raztopino, šprical pacienta, da se je ta ustrašil in se ulegel nazaj. (To je bil) pacient z globokim kognitivnim upadom.” In še iz zapisnika: “Ob sprejemu je pacientka želela pomoč pri izpolnjevanju sprejemne dokumentacije. Zaposleni ji je s kretnjo pokazal, da ji lahko pomaga samo tako, da si odreže vrat. Pacientka je bila sprejeta zaradi suicidalnih misli.” Kot še izhaja iz zapisnika, je druga zaposlena konec maja v uradni zaznamek zapisala navedbe pacienta, ki ji je poročal: “Radio je bil na ves glas, medicinska sestra in zdravstveni tehnik sta plesala po hodniku. Ali je to primerno? Motila nas je predvsem zelo glasna glasba.” Omenjena je, glede na navedbe v zapisniku, povedala še: “Zelo se jim (zaposlenim, op. a.) mudi, pacienta s stola kar potegnejo, ne počakajo, da sam vstane. Zaposlenim manjkata znanje in strokovnost.” Po naših informacijah naj bi vsaj en zaposleni komisiji omenil, da naj bi se nekateri tehniki izživljali tudi tako, da so pacientom narisali namišljeno črto na tleh, ki je ti niso smeli prestopiti. Vendar pa komisija tega v zapisniku ni navedla.
Generalni direktor pred rokom za oddajo poročila zamenjal komisijo
Tričlanska komisija za izredni strokovni nadzor bi morala poročilo o nadzoru, v okviru katerega je izvedla pogovore s 16 zaposlenimi, oddati 31. julija, vendar je 28. julija generalni direktor prof. dr. Bojan Zalar izdal drug sklep o izvedbi strokovnega nadzora, v komisijo pa sta bila imenovana dva dodatna člana, psihiater in pravnica; namesto višje medicinske sestre pa je bila naknadno imenovana magistrica dietetike oziroma vodja oddelka bolnišnične prehrane na kliniki. Po navedbah več virov naj bi bila v (drugi) nadzor ves čas vključena tudi pravnica, ki na kliniki ni zaposlena, ampak z njo sodeluje pogodbeno – čeprav je šlo za interni strokovni nadzor. Bila naj bi prisotna tudi pri pogovorih, ki jih je komisija v okviru nadzora opravljala z zaposlenimi. V dokumentih, s katerimi razpolagamo, omenjena ni navedena kot članica komisije.
Tehniku, ki naj bi bil nasilen, opomin zaradi zamujanja
Več kot dva meseca pozneje, 3. oktobra, je Zalar podpisal sklep, v katerem piše, da je bil postopek izrednega nadzora na oddelku G1 odrejen na podlagi informacije enega zaposlenega, ki da je bil priča dvema neprimernima ravnanjema enega zdravstvenega tehnika. Oba dogodka naj bi se zgodila pred več kot enim letom. “Niti eden izmed 15 zaposlenih, s katerimi je komisija v okviru izrednega strokovnega nadzora opravila pogovore, ni potrdil, da bi osebno videl, slišal oz. zaznal dotičnega zaposlenega pri dveh omenjenih neprimernih ravnanjih oz. kateremkoli drugem neprimernem ali nasilnem ravnanju do pacientov,” piše v sklepu. Zaposleni, ki je očitke o takšnem vedenju zanikal, je “dodatno prinesel še dokazila o tem, kako zadovoljni so pacienti z njegovim delom in kako radi ga imajo”. Neprimernih ravnanj, tako še piše v sklepu, ni bilo mogoče potrditi. Je pa isti zaposleni prejel pisno opozorilo pred odpovedjo, saj da so njegovi sodelavci poročali, da kontinuirano zamuja na delo, zaradi česar je omenjeni sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, še izhaja iz sklepa.
Na kliniko smo v zadnjih dveh mesecih poslali več vprašanj o omenjenem strokovnem nadzoru. Nazadnje smo jim vprašanja o tem, kakšne so bile ugotovitve nadzora, postavili v sredo, 11. oktobra, v ponedeljek, 16. oktobra, pa smo dodatno vprašali, zakaj je Zalar zamenjal komisijo oz. izdal drug sklep o strokovnem nadzoru, čeprav je bil s prvim sklepom (svoje pomočnice Jožice Peterka Novak) o nadzoru seznanjen že 20. julija. Zanimalo nas je tudi, zakaj sta bili v komisijo za strokovni nadzor nad zaposlenimi v zdravstveni negi imenovani pravnica in vodja oddelka bolnišnične prehrane ter ali so bile ugotovitve prve komisije upoštevane pri pripravi zgoraj citiranega sklepa o nadzoru. Na vprašanja nam še niso odgovorili, če nam bodo, bomo njihove odgovore objavili.
Spomnimo, da je spomladi ob pripravi našega prvega članka, v katerem je več virov potrdilo nasilno vedenje nekaterih zaposlenih na kliniki, Zalar kakršnokoli nasilje nad pacienti kategorično zanikal. Zatrdil je, da “zdravstveni tehniki ne izvajajo nasilja nad pacienti”. Strokovni nadzori, ki jih na kliniki po njegovih zagotovilih sprožijo po vsaki prijavi nasilja, doslej niso ugotovili nepravilnosti, je dodal takrat. Dejal je še, da za “neresničnimi navedbami” stoji skupina nezadovoljnih zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, ki želijo očrniti kliniko, kar je pozneje ponovil tudi na novinarski konferenci.
foto: Klara Bokan /BOBO
Zoper Bojana Zalarja, ki je tudi sodni izvedenec klinične psihologije, je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan 9. junija uvedla disciplinski postopek, potem ko je na novinarski konferenci po objavi našega članka razburil z izjavo o lažnih prijavah spolnih zlorab. Po štirih mesecih ta postopek še vedno ni zaključen, so nam v petek sporočili z ministrstva za pravosodje. Na vprašanja, zakaj traja tako dolgo in ali je to običajno, nam na ministrstvu niso odgovorili.
Nejasna pojasnila
Študentki zdravstvene nege, ki sta nasilje prijavili že decembra lani, sta začudeni, da je bil očitno šele letos poleti sprožen strokovni nadzor, saj sta zagotovila, da bo nadzor odrejen, prejeli že januarja. Čudi pa ju tudi to, da ju v okviru zadnjega strokovnega nadzora niso povabili na pogovor. Koordinator klinične prakse na kliniki ju je namreč 30. avgusta po elektronski pošti vprašal, ali se strinjata, da njune kontakte posreduje komisiji za strokovni nadzor. Študentki sta se s tem strinjali, a ju po tem ni s klinike nihče več kontaktiral.Zakaj ne, nam na kliniki niso pojasnili.
Na vprašanja o prijavah študentk so nam na kliniki že pred omenjenim nadzorom odgovarjali dvoumno. Prve informacije o njuni prijavi smo namreč dobili že junija, informacije smo preverjali in v tem času smo kliniki poslali več sklopov vprašanj, kako so ukrepali. Vodstvo klinike je v odgovoru sprva zapisalo: “Na omenjeno prejeto mnenje študentke na praksi smo takoj odreagirali in ga obravnavali v skladu s protokolom. Odrejen je bil tudi izredni nadzor, vendar je obravnavana zaposlena oseba takoj za tem sama dala odpoved in pri nas ni več zaposlena.”
Ko smo nato zaprosili za kopijo poročila o strokovnem nadzoru in opozorili, da tega strokovnega nadzora v minulih pojasnilih o številu strokovnih nadzorov niso omenili, so na kliniki zapisali, da je bil “v zvezi z anonimno prijavo o neustreznem vedenju osebja zdravstvene nege na oddelkih G1 in G2” izveden “varnostni pogovor” z zaposleno osebo, ki naj bi se neustrezno vedla do pacientov. “Zaposlena oseba je očitke zanikala. V okviru teh pogovorov je bila opozorjena tudi na večkratno zamujanje v službo. Generalni direktor UPK Ljubljana, prof. dr. Bojan Zalar, je sklical v zvezi s tem sestanek odgovornih v zdravstveni negi, na katerem ni bilo možno ugotoviti neustreznega vedenja zaposlene osebe do pacientov,” so še zapisali junija. V to nejasno pisno korespondenco je bil vključen tudi Slavko Gegič, eden od zaposlenih na agenciji Pristop, ki je takrat kliniki pomagala pri komunikaciji z mediji. Na vprašanje, kdaj je v zvezi s prijavama študentk potekal sestanek pri generalnem direktorju, kdo je bil na njem prisoten in kakšni so bili sklepi, nam s klinike takrat niso odgovorili.
Drugi zaposleni, ki naj bi bil nasilen, pet mesecev po prijavi odšel sam
Ker sta izredni študentki, kot zagotavljata za N1, na pogovorih pri nadrejenih na kliniki izpostavili agresivno vedenje več zaposlenih, nas je zanimalo, kako so ukrepali v zvezi z drugimi zaposlenimi. “S študentko, ki je podala prijavo in želela ostati anonimna, smo se pogovorili, v pogovoru je opisovala domnevno, po njenem mnenju neustrezno obnašanje samo za eno osebo,” so nam odgovorili 19. junija. Kot rečeno, je omenjeni zaposleni po navedbah klinike očitke zanikal. “Kot že povedano, ta oseba ni več v delovnem razmerju na UPK Ljubljana, sama je podala odpoved.” Na vprašanje, kdaj je bil zadnji delovni dan te osebe, na kliniki niso odgovorili. Po naših zanesljivih podatkih in glede na zapisnik (prve) komisije za izredni strokovni nadzor je bila na kliniki zaposlena še pet mesecev po prijavi. Drugi zaposleni, o katerem sta tudi poročali nadrejenim, pa je, kot izhaja iz sklepa o izrednem strokovnem nadzoru, odpoved dal v času nadzora. Po naših informacijah je bilo to 19. septembra, torej devet mesecev po prijavi.
Fotografija je simbolična. (foto: Denis Sadiković/N1)
Za pojasnila o nenavadni izvedbi nedavnega izrednega strokovnega nadzora smo se obrnili tudi na pomočnico generalnega direktorja za zdravstveno nego Jožico Peterka Novak, ki je izdala prvi sklep in imenovala prvo komisijo, vendar pa o tem za zdaj ni želela dajati izjav. V petek pozno popoldne nam je še sporočila, da je “zaradi trpinčenja na delovnem mestu” bolniško odsotna, v času odsotnosti pa da so jo s klinike obvestili o tem, da jo želijo razrešiti s funkcije. Odziv klinike bomo objavili, ko ga prejmemo.
Spomnimo, da smo o prijavah nasilja nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana prvič poročali konec maja, ko smo objavili preiskovalni članek Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana: razkrivamo pričevanja o nasilju. Po objavi članka je Zalar na novinarski konferenci, ki so jo organizirali s pomočjo oglaševalske agencije Pristop, zatrdil, da so se prijav domnevnega nasilja lotili zelo resno, takoj ko so zanje izvedeli. Po njegovih besedah so uvajali sistemske ukrepe, čeprav niso vedeli, kdo je bil storilec in kdo žrtev. Po članku na N1 pa da so ponovno opravili razgovore z zaposlenimi, tako z vodilnim osebjem kot zaposlenimi v zdravstveni negi, vendar pa so po Zalarjevih besedah vsi navedbe o nasilju zanikali.
“Ko sem takrat poslušala izjave vodstva, da nepravilnosti ni, sem bila izjemno razočarana. Vse so pometli pod preprogo,” nam je rekla študentka A in dodala, da je, ko sta s študentko B nadrejenim na kliniki povedali za nasilje, pričakovala, da bodo problem nasilja in neustreznega vedenja uredili. Presenetile so ju tudi takratne izjave Zalarja, ki je zagotovil, da je “na vsak najmanjši indic odstopanja od strokovnih smernic reagiral hitro, strogo in učinkovito”. “Ne morem in ne bom pa posegal v delo sodelavcev zgolj zaradi pavšalnih informacij v javnosti in pritiskov,” je dejal po objavi našega prvega članka. Dodal je še: “Ne bom odstopil na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij.” Kot je dejal, se bo od direktorskega mesta poslovil, če bo v sistemskem nadzoru ugotovljeno, da je storil strokovne napake oziroma da je zanje objektivno odgovoren.
“Ne gre za nepreverjene navedbe, poročali sva več nadrejenim”
“Informacije z najine strani so bile zelo konkretne, povedale sva jih več nadrejenim. Ne gre za nikakršne nepreverjene navedbe,” sta za N1 poudarili študentki. “Nadrejeni, ki sva jim poročali, so poznali imena teh problematičnih zaposlenih,” je povedala študentka B. Študentka A je dodala, da se ji takšne izjave zdijo ponižujoče. “Sama bi najraje na svetu videla, da tega ne bi doživela. Da bi šla s te prakse z lepimi vtisi, ne pa da smo šli čisto prestrašeni iz tiste hiše. Da sem samo odštevala, kdaj bo konec.”
Denis Sadiković/N1
Sogovornici opozarjata, da tako agresivni ljudje ne bi smeli delati v zdravstveni negi, še posebej pa ne z ranljivimi skupinami pacientov, ki se ne morejo postaviti za svoje pravice. “Ker imamo v zdravstveni negi pomanjkanje kadra, lahko to delo opravlja tako rekoč vsak. Pred časom so se delodajalci bolj posvečali temu, koga zaposlujejo, zdaj očitno vzamejo vsakogar, ki je pripravljen delati. A ta poklic moraš imeti rad, imeti moraš rad ljudi. Tukaj velikih koristi, sploh finančnih, ni. Če začutiš, da tega poklica ne moreš več opravljati, je edino prav – zate in za paciente – da greš,” je še dejala študentka A.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so nam pred dnevi potrdili, da so 8. oktobra prejeli prijavo suma kaznivega dejanja nasilja nad starostniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana, ki so jo 19. oktobra odstopili “stvarno in krajevno pristojnemu” Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani.
Že po objavi naše preiskovalne zgodbe je sicer sume nasilja nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana začela preiskovati kriminalistična policija. Ovadbo zoper neznanega storilca sta v začetku junija vložila tako ministrstvo za zdravje kot vodstvo klinike. Po naših informacijah so kriminalisti opravili pogovore z nekaterimi zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi, pacienti in drugimi, ki so bili priča nasilju nad pacienti oziroma bi lahko kaj vedeli o tem. S policije so nam ta teden sporočili, da “kriminalistična preiskava in zbiranje obvestil v zadevi še potekata, o vseh ugotovitvah pa obveščamo pristojno državno tožilstvo”. “Zaradi interesa preiskave več podatkov oziroma podrobnosti o tem ne moremo pojasnjevati,” so še zapisali.
“Zaradi kompleksnosti okoliščin” ni znano, kdaj bo zaključen sistemski nadzor
Prav tako še vedno poteka sistemski nadzor. Tega je po objavi našega članka uvedel Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (Unkiz), ki deluje v okviru ministrstva za zdravje. “Zaradi kompleksnosti okoliščin točnega datuma zaključka nadzora Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana ni mogoče napovedati,” so nam sporočili z ministrstva. “Nadzorna dejanja komisije so v teku, prav tako se komisija redno sestaja. Končno poročilo bo pripravljeno v roku 60 dni po koncu nadzornih dejanj in bo objavljeno na spletni strani ministrstva za zdravje.”
Vodstvo klinike je medtem zaposlene pozvalo, naj jih tisti, ki jih komisija za sistemski nadzor povabi na razgovor, o tem, da se bodo udeležili razgovora, predhodno obvestijo. “Ob morebitnem vabilu (…) to javite svojemu nadrejenemu, da bo lahko zagotovil čim manj moten proces dela,” je pravnica zapisala v obvestilu, ki ga nekateri zaposleni razumejo kot obliko pritiska.
foto: Klara Bokan /BOBO
Vlada v četrtek potrdila nove člane sveta zavoda
Kot smo poročali, je vlada na četrtkovi seji potrdila člane novega sveta Psihiatrične klinike Ljubljana: Dragico Vrkič Kozlan, dr. Tomaža Subotiča, Simona Zoreta in Žigo Barbariča kot predstavnike ustanovitelja; Boruta Bogataja kot predstavnika zavarovancev, Niko Cigoj Kuzma pa kot predstavnico uporabnikov. Gre za šest članov, ki bodo poleg predstavnika zaposlenih sestavljali nov sedemčlanski svet zavoda, kot predvidevata pravilnik ministra za zdravje o svetih javnih zdravstvenih zavodov in sklep o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda UPK Ljubljana.
Spomnimo, da je vlada po objavi naše preiskovalne zgodbe v začetku junija v devetčlanskem svetu zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana zamenjala vseh pet predstavnikov ustanovitelja. Svet v prejšnji sestavi je namreč po medijskih objavah o nasilju nad pacienti sklenil, da v celoti podpira delo vodstva klinike in ne vidi razloga, da bi svetniki odstopili, prav tako niso predlagali razrešitve generalnega direktorja Zalarja. Takratni minister Danijel Bešič Loredan je po zamenjavi petih predstavnikov ustanovitelja v oddaji N1 STUDIO povedal, da pričakuje, da nov svet zavoda opravi “hiter pregled vsega, kar se je do zdaj dogajalo, in ustrezno pozove vodstvo k odgovornosti”. “Mislim, da bo prva seja zelo zanimiva,” je takrat dejal Bešič Loredan.
Svet z novimi petimi člani, ki jih je vlada imenovala, da bi nadzorno funkcijo opravljal bolje, se nato v štirih mesecih od imenovanja niti enkrat ni sestal na seji. Vodstvo klinike je, kot smo že poročali, naročilo pravno mnenje, s katerim je zatrjevalo nezakonitost sveta v novi sestavi. Na ministrstvo za zdravje, kjer so večkrat zagotovili, da je bilo imenovanje nadomestnih članov zakonito, smo pred več kot enim tednom poslali vprašanja o tem, zakaj se torej v času, ko je klinika pod drobnogledom kriminalistov in komisije za sistemski nadzor, svet zavoda štiri mesece ni sestal. Odgovorov nam niso poslali, kot rečeno, pa je vlada v četrtek po seji sporočila, da so imenovali nov svet zavoda.
Konec maja prvič razkrili pričevanja o nasilju
Spomnimo na zgodbo N1, ki smo jo objavili spomladi: potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se več tednov o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Vodstvo klinike je navedbe o nasilju ves čas kategorično zavračalo. Vsi naši viri so poudarili, da se bojijo maščevanja.
je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;
namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;
številni, ki se zdravijo oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;
ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu. Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.
