Kaj skriva severni Jadran? Znanstveniki z okoljsko DNK zaznali več deset vrst

Okoljska DNK (eDNK) je genetski material, ki ga organizmi puščajo v svojem okolju, denimo v vodi, tleh ali zraku. Namesto da raziskovalci organizme neposredno opazujejo, lovijo in vzorčijo njihovo tkivo, lahko tako njihove sledi preberejo neposredno iz okoljskih vzorcev.

Kot je na današnji predstavitvi pojasnil Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, gre za neinvaziven pristop, ki v primerjavi s klasičnimi metodami omogoča spremljanje biodiverzitete na širši prostorski in časovni ravni. "Z eno analizo lahko zaznamo več vrst hkrati, tudi redke ali težko opazne, poleg tega ponuja vpogled tudi v pestrost znotraj vrst in celo na ravni posameznih osebkov. Prav zaradi tega je pristop zelo občutljiv, natančen in stroškovno učinkovit ter odpira možnosti za vzpostavitev rednega in dolgoročnega spremljanja biotske raznovrstnosti," je dejal.

V pilotni raziskavi v sklopu projekta, ki se je začel leta 2024 in bo predvidoma zaključen maja letos, so znanstveniki analizirali vzorce morske vode iz severnega Jadrana in se osredotočili na tri skupine organizmov, ribe, deseteronožce in sesalce. Skupno so zbrali 119 vzorcev, ki so jih odvzeli na zahodnem in vzhodnem delu severnega Jadrana. Na zahodnem delu so vzorčili od avgusta do oktobra, na vzhodnem pa od oktobra do aprila. Iz filtrirane morske vode so nato v laboratoriju izolirali DNK, pri čemer je skoraj 90 odstotkov vzorcev vsebovalo vsaj eno od obravnavanih skupin organizmov.

Namen raziskave je bil dvojni

Po besedah raziskovalca Gregorja Simčiča je bil namen raziskave dvojni, in sicer pridobiti prvi sistematičen vpogled v biotsko raznovrstnost severnega Jadrana in hkrati preveriti, kako uporabna je metoda eDNK za čezmejno raziskovanje morja na večji prostorski skali.

Rezultati so pokazali, da lahko metoda zelo natančno razlikuje med posameznimi vrstami organizmov. Raziskovalci so zaznali 44 vrst rib, 15 vrst deseteronožcev ter eno vrsto morskega sesalca, in sicer veliko pliskavko, ki je stalno prisotna v severnem Jadranu.

Raziskava je obenem razkrila tudi izrazite prostorske in časovne vzorce. Večjo pestrost so zaznali bližje obali in zlasti v Tržaškem zalivu, medtem ko je bilo na odprtem morju zaznanih manj skupin organizmov. Zaznali so organizme, značilne za celinske vode, predvsem v bližini obale in pri izlivu Soče, kar kaže na vpliv rek na genetsko sliko severnega Jadrana.

Med pomembnejšimi ugotovitvami je bilo tudi zaznavanje modre rakovice, invazivne vrste, kar po besedah Simčiča potrjuje, da je metoda eDNK posebej uporabna tudi za zgodnje odkrivanje tujerodnih organizmov.

Raziskovalci so kot enega ključnih dosežkov projekta izpostavili tudi to, da so v okviru študije vzpostavili protokole, pridobili pomembno znanje in zbrali izhodiščne podatke za nadaljnje spremljanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu. Pilotna raziskava je tako po njihovih besedah uspešno pokazala, da je regionalno spremljanje biodiverzitete s pomočjo eDNK izvedljivo.

"To, kar nam je uspelo ugotoviti v projektu, nam pravzaprav daje štartno točko, na kateri lahko gradimo," je dejal Skrbinšek.

Za nadaljnjo uporabo metode bo po njegovih besedah treba uskladiti sezonsko vzorčenje, laboratorijske zmogljivosti, način ravnanja z vzorci, referenčne baze in deljenje podatkov med partnerji v obeh državah. V okviru projekta sicer že pripravljajo čezmejne smernice za spremljanje biodiverzitete z eDNK, ki naj bi ponudile predlog, kako takšno spremljanje dolgoročno organizirati.