Menu Item
V sredo je Svetovna zdravstvena organizacija izbruh opičjih koz, ki se širijo po več afriških državah, razglasila za javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti. Dan kasneje so prvi primer bolj nalezljive različice opičjih koz potrdili zunaj Afrike, in sicer na Švedskem. Kaj vemo o novi različici opičjih koz? In kako resna je grožnja? Pojasnjuje infektologinja Mateja Logar iz infekcijske klinike Ljubljanskega UKC.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izbruh opičjih koz v Afriki razglasila za javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti. Ocenjujejo namreč, da obstaja nevarnost, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah. Zgolj dan kasneje so prvi primer izven Afrike potrdili na Švedskem.
Opičje koze ali mpox povzroča virus, soroden tistemu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980. Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzročajo vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu.
Trenutna različica opičjih koz je namreč bolj nalezljiva kot prejšnja, širi pa se s tesnimi telesnimi stiki, kot so dotiki, poljubljanje ali spolni odnosi, pa tudi prek okuženih rjuh, oblek in igel, piše WHO. Kužne so tudi kraste, ki odpadejo iz izpuščajev, in izločki iz dihal.
Po besedah infektologinje Mateje Logar afriške koze povzročata dva podtipa; centralnoafriški, ki je zdaj problematičen, in zahodnoafriški, s katerim smo imeli opravka leta 2022. Takrat so pristojni pripravili protokole obravnave bolnikov tako v ambulantnem okolju kot tudi za tiste, ki bi teoretično potrebovali hospitalizacijo, je pravi.
“Takrat smo vložili kar nekaj truda, da smo v Slovenijo pripeljali cepivo. Stvari so torej nekako vpeljane, danes pa je predviden tudi sestanek z NIJZ, da še enkrat prevetrimo te poti in pripravljenost na nacionalnem nivoju,” je povedala.
Kakšna je razlika med centralnoafriškim in zahodnoafriškim podtipom?
Mateja Logar je pojasnila, da centralnoafriški podtip povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo. Smrtnost je, sodeč po podatkih iz Afrike, 10-odstotna, pri zahodnoafriškem podtipu pa je smrtnost okoli enega odstotka.
“Seveda pa vsi poudarjajo, da je te podatke težko prenesti v zahodni svet, kjer je osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in pa zdravstvena oskrba drugačna. Smrtnost je verjetno v našem okolju bistveno nižja kot v Afriki.”
Sam potek bolezni je pri obeh podtipih podoben. Težave se začnejo z visoko telesno temperaturo, z mrazenjem, slabim počutjem, glavobolom in bolečinami v mišicah.
Nato se hitro pojavijo povečane bezgavke (ki so lahko velike tudi več centimetrov) na vratu in dimljah. Izpuščaji se pojavijo dan ali štiri dni kasneje, navadno najprej na obrazu, kasneje pa se razširijo po celem telesu. Izbruhnejo tudi na dlaneh in podplatih, prisotni pa so lahko celo na sluznicah in očesni veznici.
Kako opičje koze ločiti od noric?
“Za razliko od noric se vsi izpuščaji pojavijo hkrati in so v enaki fazi. Za norice je namreč značilno, da se pojavljajo v različnih fazah razvoja: od mehurčka do kraste,” je ponazorila Logar. Več o razliki med opičjimi kozami in noricami si poglejte v videu spodaj.
Kužnost je pri opičjih kozah dolgotrajna, kar predstavlja problem. Oseba namreč postane kužna kakšen dan pred pojavom vročine, kužnost pa traja vse, dokler ne odpadejo vse kraste. To se po besedah infektologinje zgodi v dveh do štirih tednih od pojava prvih izpuščajev. Potek bolezni je sicer pri večini populacije sorazmerno blag in hospitalizacija ni potrebna.
V rizično skupino spadajo starejši, ljudje s pridruženimi boleznimi, nosečnice in otroci.
Natančnih podatkov iz našega okolja, kako pogosto pride pri zdravi populaciji do zapletov, stroka nima. “Iz Afrike poročajo predvsem o sekundarnih bakterijskih okužbah, možna je tudi prizadetost dihal s pljučnico. Ta je vedno, ko gre za virusne okužbe, lahko problematična. Opisani so tudi primeri meningitisa oziroma encefalitisa, ki so pogosto tudi vzrok za smrt teh bolnikov v Afriki. Ampak naj poudarim, gre za populacijo, ki je lahko že v osnovi bolna. Zavedati se moramo, da ima osrednja Afrika visoko pojavnost HIV-a,” miri Logar. Več v videu spodaj.
Kakšen je protokol, če bi opičje koze potrdili pri nas?
Če bi primer opičjih koz potrdili tudi v Sloveniji, bi takšnega bolnika najprej pregledali na enem izmed infekcijskih oddelkov, najverjetneje v Ljubljani ali Mariboru.
Po besedah Mateje Logar bi zdravstveno osebje moralo poskrbeti, da okuženi ne bi bil v stiku z drugimi bolniki. “Zelo dobro je, da se ustanovo, kamor bi bil bolnik napoten, obvesti vnaprej. Tako se lahko pripravimo,” je pojasnila.
Po njenih besedah je prednost opičjih koz ta, da so izpuščaji vidni. To skrajša diagnostiko, saj lahko zdravstveno osebje že na podlagi klinične slike postavi sum, da gre za opičje koze. Specifičnega zdravljenja ni. V teku je nekaj raziskav, ki ocenjujejo učinkovitost protivirusnih učinkovin, ki so namenjene zdravljenju črnih koz, a še niso končane.
Infektologinja pravi, da se primarno svetuje simptomatsko zdravljenje, kar pomeni lajšanje bolečin, zniževanje telesne temperature, pitje pitje tekočine in pa podporno zdravljenje v primeru zapletov. “Če bi prišlo do sekundarne bakterijske okužbe, bi v poštev prišlo zdravljenje z antibiotiki,” je dejala.
Komu stroka priporoča cepljenje?
Cepivo je bilo sprva izdelano za zaščito proti črnim kozam, saj gre za virusa iz iste skupine. Tisti, ki so bili proti črnim kozam cepljeni, so po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije zaščiteni tudi proti opičjim kozam.
“Ali pa vsaj ne bodo imeli težjega poteka bolezni,” pravi Logar. V letu 2022 in lani so naši zdravniki proti opičjim kozam cepili rizično populacijo. Cepivo je bilo na voljo tudi zdravstvenim delavcem, če bi bilo treba bolnike sprejeti v bolnišnico, in laboratorijskim delavcem, ki so v stiku s kužninami.
Mateja Logar je pojasnila, da bi zagotovo priporočila cepljenje ljudem, ki bi zdaj odpotovali na območje, kjer so prisotni izbruhi opičjih koz, in bi tam preživeli dlje časa ter se družili z domačini.
V Pakistanu potrdili primer okužbe z opičjimi kozami
Pakistanske zdravstvene oblasti so danes potrdile prvi primer okužbe z opičjimi kozami letos, preučujejo pa, za kakšno različico gre. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je okužena oseba pripotovala iz ene od Zalivskih držav.
Vir: STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje