Menu ItemEno od vprašanj, s katerim se po obsežnih poplavah ukvarja mnogo prebivalcev, zaradi velikih razsežnosti naravne katastrofe pa tudi država, je, kje bodo ti ljudje zdaj živeli. Mnogo hiš in stanovanj je uničenih ali pa vsaj na srednji rok neprimernih za bivanje. Država začenja tam, kjer lahko najhitreje doseže učinek: aplikacijo za prostovoljno pomoč bo razširila in omogočila oddajo ter najem nepremičnine. Na razpolago bodo dali tudi prazne državne nepremičnine, pravi predsednik vlade Robert Golob.
Vlada bo razširila aplikacijo Poplave 2023, namenjeno ponudbam pomoči za prizadete v poplavah. Po novem bo tu možno objaviti tudi ponudbo za oddajo prazne nepremičnine v najem.
“Že v četrtek vzpostavljamo register praznih stanovanj in drugih objektov, celo prazne hiše so med njimi. Nekatere v javni lasti, nekatere v zasebni. Javljajo se prostovoljci, ki so pripravljeni ponuditi stanovanja ljudem,” je po današnji seji vlade in srečanju z nekaterimi župani povedal predsednik vlade Robert Golob.
Država tako sprejema prve, kratkoročne ukrepe za rešitev stanovanjskega problema prebivalcev, ki so v zadnjih dneh ostali brez vsega. “Želimo pomagati, pri tem pa ne dajati nerealnih obljub,” je dejal Golob in pozval tudi medije, da realno ocenijo, kaj je v danih razmerah možno. “Da ljudje ne bodo pričakovali nečesa, česar nihče ne more uresničiti.”
Poleg registra bodo sestavili tudi enotno najemniško pogodbo za tiste, ki bodo koristili storitev prek tega sistema. Ali bo višino najemnine prosto določal najemodajalec ali ne, še ni jasno. Po navedbah premierja pa bo sistem postavljen “hitro, prej kot v mesecu dni”.
“Ne bo enostavno”
Čeprav se zdi ideja smiselna in predvsem hitro izvedljiva, pa se poraja vprašanje, ali bo ponudbe dovolj. Spomnimo na projekt javne najemne službe, kjer je država videla velik potencial, po uvedbi pa se je izkazalo, da je zanimanja najemodajalcev malo.
Na drugi strani se zdi, da bi potrebe lahko bile relativno velike. Samo v občini Braslovče, ki ima manj kot šest tisoč prebivalcev, je po navedbah župana brez strehe nad glavo trenutno 236 družin. Nekateri se bodo morda na svoje domove vrnili v 14 dnevih, drugi v nekaj mesecih, nekaj hiš pa je trajno uničenih, je za STA dejal župan Tomaž Žohar.
Zato smo premierja vprašali, ali imajo v ozadju še kakšen ‘plan B’ za primer, če register prostih nepremičnin ne bi dal želenih učinkov oziroma ne bi zadostoval.
“Ne gre se za plan A ali plan B,” je odgovoril premier. “Katastrofa se je zgodila pred par dnevi. Danes žal šele dobivamo podatke o tem, kakšne so prave razsežnosti. Žal so vsak dan hujše. Na nas je, da aktiviramo vse razpoložljive resurse. Če bi prepustili občini Braslovče, da išče nadomestna stanovanja ali zemljišča, jih zagotovo ne bi mogla. Zato smo ocenili, da se mora vključiti država in prispevati svoj del v obliki koordinacije in finančnih sredstev. Proces ne bo enostaven. Verjamem, da bo na koncu nekaj tisoč, upam, da ne deset tisoč, ljudi moralo iskati nov dom. Ta problem je tako gromozanski, da, če se ga ne bomo lotili z vsemi silami, in bili pri tem konstruktivni ter inovativni, ga ne bomo nikoli rešili.”
Državne nadomestne gradnje
“Ne moremo pa pustiti deset tisoč ljudi na cedilu samo zato, ker naša zakonodaja, kakršno smo ‘scoprali’ v 30 letih, v resnici ne omogoča, da bi si ljudje lahko omislili nov dom,” je še dejal Golob in opozoril na problem dolgotrajnega pridobivanja dovoljenj za gradnjo.
Da bi tudi dolgoročno pomagala ljudem pri reševanju stanovanjskega problema, bo vlada po napovedih premierja spremenila zakonodajo in skupaj z občinami zagnala gradnjo hiš. “Danes v nobenem sanacijskem načrtu ni predvidena gradnja uničenih objektov in je to v celoti prepuščeno ljudem. To bomo spremenili. Po sistemu popotresne gradnje v Jugoslaviji se v sistem sanacije vrača koncept nadomestne gradnje.”
Občine naj bi zagotovile komunalno opremljena zemljišča, država pa mora najprej spremeniti prostorsko zakonodajo, nato pa naj bi skupaj s proizvajalci montažnih hiš postavila naselja.
A tukaj hitrih rešitev ni. Sama postavitev hiš ne bi trajala tako zelo dolgo, po zagotovilih proizvajalcev so lahko zgrajene v treh mesecih, je dejal Golob, problem pa je v umeščanju v prostor in pridobivanju dovoljenj, ki danes po navedbah županov in premierja traja sedem let. “To je nedopustno. Želimo, da bo obdobje čim krajše,” je dejal Golob in napovedal spremembe zakonodaje. Kakšne, ni pojasnil.
Poudaril je, da je veliko težav na tem področju povezanih z zakonodajo in postopki na lokalnem nivoju, ki so se “v 30 letih tako zbirokratizirali, da človeka boli glava”. Kot pravi, se bodo potrudili, da jih skrajšajo, ni pa zagotovo, da jim bo to uspelo.
Kočevski župan Vladimir Prebilič je po sestanku s predstavniki vlade dejal, da morajo v vsakem primeru občine najprej spremeniti občinske prostorske načrte, in ocenil, da nadomestnih gradenj ne bo prej kot v letu ali dveh.
Hišo postavijo v treh do štirih mesecih
“Vlada nas je kontaktirala za indikativno oceno izvedljivosti takega projekta,” nam je potrdil Marko Lukić, direktor mariborskega podjetja za proizvodnjo montažnih hiš Lumar IG. Pritrdil je navedbam premierja, da so izzivi projekta, če bi se ga seveda lotili, v pridobivanju ustrezno opremljenih zemljišč in dovoljenj,
Sama gradnja hiše pa je lahko končana v treh do štirih mesecih, je dejal, ter dodal, da imajo slovenski proizvajalci veliko izkušenj s projekti gradnje večstanovanjskih naselij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje