Menu Item
Kako bo vlada ukrepala proti sovražnemu govoru in medvrstniškemu nasilju v šolah ter ublažila duševne stiske med mladimi? O tem so na novinarski konferenci spregovorili ministri za vzgojo in izobraževanje, zdravje ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vse večje duševne stiske med mladimi, sovražni govor in medvrstniško nasilje terjajo sistemske ukrepe, se strinjajo strokovnjaki.
Med ukrepi, ki so jih že sprejeli, je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda omenil začasno policijska navzočnost v bližini šol. Policisti se v teh dneh tudi pogovarjajo z ravnatelji o zgodnjem odkrivanju tveganj za nasilje. Šole se povezujejo s policijo, centri za socialno delo, centri za duševno zdravje in drugimi institucijami.
Do kdaj bodo policisti v bližini šol? Na to vprašanje ne morem odgovoriti, je dejal minister Felda, saj bo o tem odločila policija sama.
Nekateri ravnatelji so opozorili, da otrokom ne smejo pregledati šolskih torb. “Že zdaj je možno s pravilniki znotraj šole to urejati. Toda poseg v zasebnost ni preprosta zadeva. Če obstaja utemeljen sum, da ima nekdo nekaj neprimernega v torbi, je to mogoče pregledati, seveda na primeren način, da ni žaljiv do tistega, ki se mu pregleduje torbo,” je dejal minister za vzgojo in izobraževanje. “Ko delamo z ljudmi, je treba biti pazljiv. Strpno, s pogovorom, na mil način to narediti.”
“Res je, da se je v zadnjem času število duševnih stisk povečalo, te pa se včasih kažejo tudi v nasilju,” je povedal šolski minister. V času po epidemiji so svetovalne službe začasno okrepili z več zaposlenimi. Ukrep bodo zdaj spremenili v trajnega, saj se je izkazalo, da se šole, ki imajo več zaposlenih v svetovalnih službah, bolje soočajo s tem problemom.
Na vprašanje glede ukrepanja ob grozilnem pismu v Trbovljah je minister pojasnil, da so postavljeni protokoli, kako šole ukrepajo v primerih nasilja in groženj.
Več specializacij
“Duševno zdravje mladih zahteva našo polno pozornost,” je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kakršnokoli nasilje je nesprejemljivo, tako fizično kot verbalno, je poudaril. “Žal je tega tudi v najvišjem političnem vrhu preveč. Kdorkoli razpihuje kakršnokoli sovražnost, še posebej če to ostane nekaznovano, da je dovoljeno popolnoma vse, je slab zgled za mlade.”
“Mladi se soočajo s številnimi pritiski in izzivi, to neposredno vpliva na stanje njihovega duševnega zdravja, zato je nujno, da jim pri njihovih stiskah zagotovimo vso podporo,” je opozoril Bešič Loredan. Poudaril je pomen preventivnega in proaktivnega delovanja. Dodal je, da imamo veliko znanja, kako prepoznati potencialno nasilno vedenje in ga preprečevati. “Zdaj moramo to znanje medresorsko strniti skupaj in v šoli, sociali in zdravstvu ter širše v družbi uporabiti, da bomo znali zaščititi mlade.”
Na pobudo premerja Roberta Goloba je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ravnateljem osnovnih in srednjih šol podalo predlog, da v petek, 12. maja, v času pouka organizirajo dan kulture nenasilja in strpnosti. “Predlagali smo jim, da na ta dan z različnimi starostim prilagojenimi aktivnostmi odprejo prostor in priložnosti za pogovori ter aktivnosti, s katerimi bodo krepili veščine kulturne medsebojne komunikacije, čustveno odpornost in ustrezne odzive ob soočanju z nasilnimi dejanji,” je pojasnil minister Darjo Felda.
Vlada je omogočila 70 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, je povedal minister za zdravje. Poudaril je tudi aktivnosti vlade pri pripravi zakona o psihoterapiji. Področje je bilo doslej neurejeno. Dodal je, da je vlada namenila 2.800.000 evrov centru za psihološko zdravje Posvet, ki nudi psihološko pomoč otrokom in mladostnikom.
Priznal je, da je dostopnost storitev na področju duševnega zdravja slaba. Tudi nov zakon o duševnem zdravju, ki ga bo vlada pripravila še letos, bo omogočil okrepitev tega področja. Razlog za to ni dogajanje v Beogradu, ampak dolgoletno slabo stanje na tem področju, ki ga je epidemija še poslabšala.
Nujna destigmatizacija: “Moj otrok ni nor”
Dijaška organizacija je predlagala, da bi anketo o duševnem zdravju vključili v sistematske preglede. Minister Bešič Loredan je dejal, da predlog podpira, a je problem pogosto v soglasju staršev. Starši po besedah ministra nimajo težav, ko gre za fizične preglede, na primer merjenje teže in kožne gube, če bi mladostnike želeli anketirati o duševnem zdravju, pa starši pogosto rečejo “ne, saj moj otrok ni nor”.
To področje moramo destigmatizirati in na družbeni lestvici izenačiti duševno zdravje s fizičnim, je poudaril.
Vsi trije ministri so izrekli sožalje svojcem žrtev pokola v Beogradu. “Nisem si mislil, da se kaj takega lahko zgodi v naši neposredni bližini,” je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. “To pomeni, da se moramo tudi v naših šolah, družinah, skupnosti postati pozorni na to, kaj se dogaja.”
Dodal je, da se na dogodke ne smemo odzvati paranoično z iskanjem potencialnih grešnih kozlov, ampak moramo ustvariti varno okolje, v katerem se bodo vsi počutili sprejeti in se bomo spoštljivo vedli eden do drugega. Opozoril je, da ni prav, da nekateri politiki tragične dogodke zlorabljajo za politična obračunavanja. “Pogosto se streljanja v šolah dogajajo ravno v tistih državah, kjer je politika najbolj hujskaška,” je dejal Mesec. “Upam, da se bomo v Sloveniji temu izognili.”
“Noben otrok ne bi smel živeti v revščini. To je ena od naših maksim,” je še poudaril minister in pojasnil, da so duševne stiske večkrat povezane s socialno stisko. Reforma centrov za socialno delo (CSD), ki jo pripravljajo na ministrstvu, gre v smer, da bo zaposlene razbremenila administracije in bodo imeli več časa, da se ukvarjajo z ljudmi.
Ker se nasilje pogosto začne v družinskem krogu, in se od tam širi drugam, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izvajajo preventivne in kurativne programe, med njimi tudi brezplačen SOS-telefon, ki je vselej na voljo otrokom in mladostnikom v stiskah.
Na odločitev vlade, da bodo svetovalni delavci tudi v novem šolskem letu ostali na osnovnih šolah, se je odzvala Nika Kovač. To je bilo eno od priporočil, ki ga je sprejel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki ga vodi. O drugih priporočilih vlada še ni odločala. “Nasilje in sovražni govor sta v družbi prisotna. Tragedija v Srbiji pa nas uči, kako pomembno je, da za reševanje tega problema ne iščemo hitrih in medijsko všečnih rešitev. Potrebujemo skupnost in sistemske rešitve izven cone ugodja ministrstva in vlade. Vučić nas uči kako se z nasiljem ne spopada. Slovenija pa ima priložnost, da postane primer dobre prakse na svetovni ravni in poskrbi, da do tragedij v našem prostoru ne bo prihajalo,” je še zapisala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje