Kako bodo volili v karanteni: “Upamo na najboljše, pripravljamo se na najslabše”

Slovenija 18. Jan 202222:33 > 22:525 komentarjev
Delite:
skrinjica
Foto: Borut Živulovič /BOBO

Peturna seja državne volilne komisije (DVK) ni prinesla odgovorov na vprašanje, kako 24. aprila v morebitnih epidemičnih razmerah izvesti volitve v državni zbor. So pa pretresli različne možnosti – v igri je med drugim glasovanje po pošti ali obisk volilnega odbora na domu, pri čemer bi morali člani odbora verjetno nositi skafandre, za zdaj pa se zdi najbolj verjetno, da bi podaljšali čas glasovanja. Burna razprava je potekala tudi o predlogu člana DVK iz vrst SDS, da bi morali biti za večjo transparentnost volitev javno objavljeni zapisniki z vseh volišč.

Na seji DVK, ki je potekala na Brdu pri Kranju, so člani v luči bližajočih se državnozborskih volitev razpravljali o možnostih, kako glasovanje omogočiti tistim volilcem, ki zaradi okužbe s koronavirusom ali visoko tveganega stika ne bi smeli zapuščati svojih domov. To bi namreč pomenilo kršitev vladnih odlokov in globo, v nasprotnem primeru pa bi jim bila onemogočena aktivna volilna pravica, kar bi bila kršitev zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) in ogrožanje ene od temeljnih političnih pravic vsakega državljana.

Služba DVK, ki jo vodi Dušan Vučko, je zato pripravila izhodišča o možnih načinih glasovanja, ki jih dopušča obstoječa zakonodaja. Za spremembo ZVDZ je namreč potrebna dvotretjinska večina, ki pa je v času t.i. visečega parlamenta težko dosegljiva, prav tako glede na napovedi predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo volitve razpisal 9. februarja, volilna opravila začnejo teči že 14. februarja in torej časa za spremembo zakonodaje ni več veliko.

“Dokončnih odločitev še ni. Dogovorjeno je bilo, da se v prihodnjem tednu srečamo s predstavniki NIJZ, ministrstva za zdravje in strokovne svetovalne skupine, od katerih pričakujemo določene odgovore”, je po koncu seje dejal Vučko in pojasnil, da se nakazuje nekaj možnih rešitev. Med njimi je glasovanje po pošti, ob določenih pogojih glasovanje na domu in podaljšanje glasovanja po 19. uri, in sicer za eno ali dve uri, v tem času pa bi lahko glasovali samo tisti volilci, ki so v karanteni ali izolaciji. Za to možnost bi morala po Vučkovih besedah vlada v svojih odlokih določiti novo izjemo.

Na sami seji so se prisotni sicer strinjali, da v tem trenutku nihče ne ve, kakšna bo epidemiološka situacija konec aprila. “Upamo na najboljše, a pripraviti se moramo na najslabše”, je bilo slišati v razpravi članov DVK. Prav tako so izpostavili možnost okužbe oz. visoko tveganega stika tik pred dnevom glasovanja, volilec pa mora v primeru nepredvidenega sprejetja na zdravljenje v bolnišnico glasovanje po pošti najaviti najkasneje pet dni pred dnevom glasovanja. Po zakonu je v primeru bolezni možno tudi glasovanje na domu, kar pa mora volilec sporočiti najkasneje tri dni pred dnevom glasovanja. DVK sicer teh rokov ne more spreminjati.

“Karantena ni bolezen”

Član DVK, pravnik Marko Kambič, je ob tem opozoril, da karantena pravzaprav ni bolezen, zato ni povsem jasno, ali omenjene zakonske določbe ZVDZ veljajo tudi za te primere. Prav tako je bilo s strani Vučka slišati opozorila, da karantenske odločbe praviloma zamujajo, za možnost glasovanja po pošti pa mora volilec predložiti ustrezna dokazila. Prisotni so se strinjali, da so se primeri nepredvidene odsotnosti volilcev dogajali že v preteklosti, a da še nikoli doslej ni bilo možnosti večjega števila tovrstnih primerov.

Razpravljalci so se spraševali tudi, kaj bo v primeru okužb ali karanten članov volilnih odborov, ki jih v kratkem času ne bo mogoče nadomestiti, v tem primeru pa je glasovanje na posameznem volišču lahko ogroženo oz. obstaja nevarnost, da se volišče ne bi odprlo ob 7. uri. Opozarjali so tudi, da se nekateri člani volilnih odborov morda ne bodo želeli izpostavljati večjemu tveganju, če bi morali na domu obiskati okuženega volilca.

Po predlogu službe DVK bi morali člani volilnih odborov izpolnjevati pogoj PCT, v primeru uvedbe obveznega testiranja (PC+T) pa opozarjajo, da gre za velik logistični zalogaj, ki ga ne bi zmogli, saj bi morali opraviti več kot 18 tisoč testiranj.

Z ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik in ki je pristojno za področje volilne zakonodaje, še vedno niso poslali nobenih vsebinskih pojasnil. Že več kot teden dni namreč na naša vprašanja odgovarjajo zgolj z besedami, da zbirajo izkušnje in dobre prakse na tem področju iz tujine ter preučujejo obstoječe pravne podlage v povezavi z epidemiološkimi ukrepi.

Člani DVK so ravno med sejo od predsednika republike Boruta Pahorja prejeli vabilo na pogovor o sklicu volitev v državni zbor. Potekal bo v četrtek.

Kaj načrtuje SDS?

Na seji so prisotni obravnavali tudi predlog člana DVK iz vrst SDS Draga Zadergala, ki se je zavzel za to, da bi po vnosu rezultatov na ravni okrajnih volilnih komisij DVK na spletu objavila skenirane zapisnike volilnih odborov, da bi lahko do njih dostopali vsi volilci, s tem pa bi bile volitve po besedah Zadergala še bolj transparentne.

Predlog na glasovanju ni dobil zadostne podpore, Vučko pa mu je nasprotoval z besedami, da takšne ureditve ne pozna nobena primerljiva država, da bi to pomenilo več kot 3.000 zapisnikov z vseh volišč in da v tako kratkem času novega sistema ne bi mogli testirati in usposobiti. Prav tako bi to stalo okoli 150 tisoč evrov, ki pa jih služba DVK nima. Nekateri prisotni so tudi opozorili, da so rezultati glasovanj na posameznih voliščih vedno objavljeni na oglasni deski, zapisniki pa so javno dostopni že zdaj, a na zahtevo. Slišati je bilo tudi ocene, da takšni predlogi izkazujejo nezaupanje v sistem, ki uspešno deluje že več kot deset let in tudi v člane okrajnih volilnih komisij in volilnih odborov.

Zadergal je ob tem Vučka obtožil manipuliranja, na Twitterju pa se je na zavrnitev predloga odzval tudi predsednik vlade in SDS Janez Janša, ki se sprašuje, “kaj se s tem prikriva”. Nekateri v teh potezah že vidijo napoved, da bi lahko vladajoča stranka rezultat volitev postavljala pod vprašaj.

Komentari

Vaš komentar