Menu Item
Poplave pred tremi tedni so za sabo pustile katastrofalno opustošenje, obenem pa so razkrile – kot se je to v preteklosti ob naravnih nesrečah že večkrat pokazalo – koliko dobrote, solidarnosti in altruizma je v Slovencih. Trume prostovoljcev so se zgrinjale na poplavljena območja, skladišča so bila po manj kot enem tednu polna hrane in ostalih osnovnih potrebščin, ki so jih donirali z vseh koncev države, aktivirale so se domala vse humanitarne organizacije. Kakšno vlogo pa so odigrala podjetja? Kaj so donirala in koliko sredstev prispevala?
V Združenju bank Slovenije so povedali, da so “banke in hranilnice do zdaj za neposredne donacije v podporo najbolj ogroženim oziroma oškodovanim (občinam, gasilskim brigadam, Karitasu, Rdečemu križu …) namenile skupaj skoraj 8 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj dva odstotka polletnih rezultatov poslovanja celotnega bančnega sektorja”.
V Novi KBM in SKB banki, denimo, ki sta od februarja pod okriljem Skupine OTP v postopku združevanja, so se odločili, da bodo donirali 2,2 milijona evrov. Natančneje: denar bodo namenili Gasilski zvezi, Gorski reševalni zvezi in Rdečemu križu.
“Finančno pomoč namenjamo prostovoljskim organizacijam, ki so ob tovrstnih nesrečah vedno nesebično prve na terenu, pri ljudeh,” je pojasnila Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke. Predsednik uprave Nove KBM John Denhof pa je dodal, da so med tem solidarnostno pomoč v obliki finančnih sredstev že ponudili svojim zaposlenim, prav tako so lahko koristili izredni dopust.
Podobno razlagajo tudi v NLB. Prek solidarnostnega sklada je NLB zaposlenim, ki jih je v ujmi brez primer doletela tragedija, namenila 500.000 evrov, poleg tega so zaposleni sami dali pobudo, da bi za pomoč sodelavcem zbirali denar. Do zdaj se je odzvalo več kot 700 zaposlenih.
“Najhuje prizadetim občinam smo donirali štiri milijone evrov, ki bodo namenjeni trajnostni obnovi in vlaganjem (denimo v urejanje vodotokov in protipoplavno zaščito), s katerim bi v prihodnje omilili posledice ujm in s tem omejili tragedije podobnih razsežnosti,” so dodali. Poleg tega so v četrtek nadzorniki NLB potrdili predlog, da bo banka v sklad za obnove poleg zneska, za katerega se bodo dogovorili na ravni združenja bank, vplačala še 15 milijonov evrov.
Tudi sami so škodo utrpeli v družbah SIJ Metal Ravne, SIJ Ravne Systems, SIJ ZIP center in SIJ Storitve, ki imajo prostore v Ravnah na Koroškem. Najhuje so s pomočjo gasilcev in civilne zaščite sicer preprečili, te sreče pa žal niso imeli mnogi njihovi zaposleni. Na hudo prizadetih območjih jih skupaj z družinami namreč živi okoli 1.500. “Na voljo je solidarnostna pomoč, ki jo bodo družbe v skupini SIJ izplačale v višini od 2.500 do 10.000 evrov, kar je najvišji neobdavčeni znesek,” so pojasnili.
Prav tako se bodo v skupini SIJ letos odpovedali nakupu poslovnih daril in nekaterim dogodkom ter sredstva namenili za humanitarno pomoč zaposlenim. Vzpostavili bodo tudi psihološko pomoč za zaposlene, ki so se zaradi naravnih nesreč znašli v stiskah.
Trgovine na pomoč tudi z izdelki in hrano
V Hoferju so finančno podprli Slovensko karitas, Rdeči križ in Lions klub Celje Keleia, koliko sredstev so nakazali, ne razkrivajo. Do konca meseca bodo v poslovalnicah za žrtve poplav zbirali izdelke, te pa bodo nato razdelili prostovoljci Slovenske karitas. “Naj še omenimo, da smo svojim več kot 2.100 sodelavcem omogočili, da en dan prostovoljno pomagajo družinam in sodelavcem, ki potrebujejo pomoč zaradi posledic poplav, in za ta dan prejmejo polno plačilo.”
V Sparu so najprej priskočili na pomoč lokalnim skupnostim na terenu in jim priskrbeli nujno potrebne izdelke v skupni vrednosti 15.000 evrov. “Razdelili smo jih med več kot 20 gasilskih društev in ostalih organizacij. Hkrati pa smo skušali v prvi vrsti pomagati zaposlenim, ki so med poplavami utrpeli veliko škode. Namenili smo jim skupaj 117.000 evrov.”
Ob tem so finančno podprli tudi Rdeči križ, Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje, Slovensko karitas in Truhomo, vsaki od organizacij pa nakazali 7.500 evrov. “Poleg tega smo v sodelovanju z Rdečim križem organizirali akcijo zbiranja izdelkov za prizadete ob poplavah, ki jih kupci lahko do konca avgusta darujejo v označene vozičke v vseh trgovinah Spar in Interspar. Do zdaj je bila skupna vrednost zbranih izdelkov ocenjena že na 18.000 evrov.”
Za podobno humanitarno akcijo, ki traja do 4. oktobra, so se odločili v Mercatorju. 10 odstotkov od prodaje 350 vrst izbranih izdelkov bodo donirali Slovenski karitas in Rdečemu križu, ki bosta zbran denar razdelila med ljudi.
V okoli 300 Mercatorjevih trgovinah je mogoče donirati tudi toaletne potrebščine in živila z daljšim rokom uporabe, ki jih bo Slovenska karitas razdelila med prizadete, takoj po poplavah pa je Mercator skupaj z Jamnico za najbolj ogrožene, gasilce in pripadnike civilne zaščite doniral več kot 45.000 litrov vode. Zdaj nadaljujejo zbiranje sredstev za zaposlene, ki jih je ujma prizadela, znesek, ki ga bodo zaposleni zbrali, bo Mercator podvojil.
Tudi v Tušu so organizirali zbiranje izdelkov za žrtve poplav, v prvih dneh po poplavah so sodelovali z gasilci in enotami civilne zaščite, sadje, sendviče, vodo in drugo pa v sodelovanju z Rdečim križem zagotovili prostovoljcem. “Prispevali smo tudi čistila in druge izdelke za zaposlene, ki so kot prostovoljci pomagali pri odpravljanju posledic poplav. Iz prizadetih krajev prihajajo tudi naši zaposleni, zato smo tistim, ki so utrpeli škodo, omogočili izredni plačani dopust in jim namenili solidarnostno pomoč.” V kolikšni višini, ne razkrivajo. Dodali so, da so poplave močno prizadele tudi njihovo poslovalnico Tuš market Moste, zato so na dan ponovnega odprtja trgovine odstotek od prihodkov namenili PGD Moste.
V Lidlu so poleg zbiralne akcije hrane in higienskih pripomočkov za Rdeči križ civilni zaščiti donirali 50 palet vode, ki je na terenu še vedno nujno potrebna, prek organizacije IPO Slovenija pa so donirali 100 visokotlačnih čistilcev, 80 suho-mokrih sesalcev ter 50 razvlažilnikov zraka. “V podjetju načrtujemo tudi dodatne ukrepe,” so dodali.
Odzvala so se tudi SES-ova nakupovalna središča. Gre za Europark Maribor, Aleja Ljubljana, Citypark Ljubljana, Center Vič Ljubljana in Citycenter Celje, ki so Zvezi prijateljev mladine podarila darilne bone v vrednosti 100.000 evrov. “Porabili naj bi se predvsem za nakup novih gospodinjskih aparatov, živil, oblačil in drugega,” so pojasnili.
Prebivalcem na najbolj prizadetih območjih, ki so se soočali tudi s težavami pri komunikaciji, je podjetje Telemach delilo brezplačne predplačniške kartice, mobilne telefone ter modeme za mobilni internet v vrednosti več kot 100.000 evrov. Na nekaterih območjih so priskočili na pomoč tudi z agregati in tako zagotovili tudi preskrbo z električno energijo. 50.000 evrov pa je Telemach doniral Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. *
Lek o višini donacije še razmišlja, Krka na pomoč z materialnimi dobrinami
V naših največjih farmacevtskih podjetjih, v Leku in Krki, so prizadetim občinam ponudili pridne roke zaposlenih. V Leku so pojasnili, da so tako z državo kot s prizadetimi občinami, kjer imajo svoje prostore, v stiku. “Veliko naših sodelavcev pomaga v svojih lokalnih okoljih v okviru prostovoljnih gasilskih društev, civilne zaščite in na druge načine. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Prevalje pa smo že donirali 3.000 litrov razkužilnega sredstva,” so zapisali.
Odločitve o višini finančnih sredstev in komu jih bodo namenili, še niso sprejeli, pravijo, da bodo počakali na končno oceno, kakšna je škoda in kakšne so potrebe na državnem in lokalnem nivoju.
Tudi v Krki se za zdaj za finančno pomoč niso odločili. Pojasnili so, da je Krkina tehnična ekipa nemudoma priskočila na pomoč podjetju KLS Ljubno, da bi čim prej lahko ponovno zagnalo proizvodnjo. Ekipa Krkinih poklicnih gasilcev je pomagala v Lučah, na teren so se v času kolektivnega dopusta odpravili tudi številni zaposleni. “Zavedamo se, da je ob naravnih nesrečah takšnih razsežnosti človekoljubna pomoč za odpravo posledic ključna, zato bomo prizadetim območjem pomagali tudi materialno,” so pojasnili.
Na vprašanja o donacijah so odgovorili tudi v trboveljskem Dewesoftu, kjer so se odločili, da bodo žrtvam poplav pomagali tako s prostovoljnim delom na terenu kot tudi s finančnimi donacijami. V prvih dneh so organizirali ekipe zaposlenih, ki so priskočili na pomoč v Ljubnem in Laškem, poleg tega bodo donirali 100.000 evrov.
“V ta namen smo se v podjetju dogovorili, da izvedemo dva delovna solidarna dneva – eden je bil 14. avgusta, ki ga je vlada nepričakovano, neusklajeno in povsem nesmiselno razglasila za dela prost dan, drugi pa bo delovna sobota, 16. septembra. Takrat bodo vsi zaposleni v Dewesoftu, ki bodo to želeli, prišli v službo, njihovo plačilo in dnevni zaslužek podjetja pa bosta šla v naš sklad za obnovo poplavljene Slovenije.” Ob tem so dodali, da celo zaposleni, ki že zdaj vedo, da takrat v službo ne bodo mogli, sprašujejo, ali lahko solidarnostno delajo kakšno drugo soboto.
Sami so prepričani, da podobno razmišljajo tudi v drugih podjetjih, zato državo pozivajo, naj se odpove obdavčitvi prihodkov na dneve, ko bodo v podjetjih solidarnostno delali, tako pa ustvarjena sredstva donirali gasilcem, civilni zaščiti, prizadetim občinam in humanitarnim organizacijam, ki lajšajo stiske ljudi.
V Dewesoftu so se obregnili še ob dan solidarnosti, ki je bil 14. avgusta. “Neusklajena ukinitev delovnega dneva je po našem mnenju prinesla ogromno nepotrebne zmede in finančne izgube za podjetja in Slovenijo ter polne plaže na Krku,” so ostri. Sami namreč verjamejo, da najbolje pomagajo tako, da delajo, zato so se odločili za dodatne delovne dni, “saj lahko tako zberemo največ sredstev”, pravijo. Tistim, ki so usposobljeni, da pri odpravi posledic pomagajo, to tudi omogočijo in menijo, da bi vlada vsa podjetja morala pozvati, naj storijo enako.
*Telemach je v lasti skupine United, del katere je tudi N1.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje