Iztekel se je 48-urni rok za banke, ki so morale vladi predstaviti ukrepe, kako bodo pomagale prizadetim v poplavah. Predloge so poslali ministrstvu za finance, ki pa je napovedalo nove pogovore. Na dnevnem redu še naprej ostaja možnost obdavčitve dobičkov bank, zato so bankirji zdaj svojo ponudbo izboljšali z dodatnim solidarnostnim prispevkom.
Predsednik vlade Premier Golob se je v torek sestal z bankirji, ki so imeli 48 ur časa, da pripravijo ukrepe, s katerimi bi lahko pomagali prizadetim v poplavah.
Rok se je iztekel, banke pa so za pomoč po ujmi med drugim predlagale ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev.
Vsi predlogi so prispeli tudi na ministrstvo za finance, ki je po po srečanju z Golobom nadaljevalo pogovore z bankami.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo s pripravljenostjo bančnikov na pogovore in dodal, da se stališča bank med sabo razlikujejo. Čeprav razlik ni želel komentirati, je pojasnil, da do razhajanj prihaja pri “fleksibilnosti in operativnosti”.
Banke začele z dvigom depozitnih obrestnih mer
“V predlogu bank je vrsta stvari, ki so zelo dobrodošle. Del tega smo tudi že naslovili v potrjenem zakonu,” je poudaril minister in pozdravil korake posameznih bank, ki so napovedale dvige depozitnih obrestnih mer. Po tem, ko so depozitne mere višale zgolj majhne banke, so se zdaj za to odločili tudi na NLB, so poročale Finance.
“Na to smo opozarjali ne samo na zadnjih sestankih, ampak že dalj časa. Prepričan sem, da bodo temu morale slediti tudi druge banke in to je seveda zelo dobra novica tudi za vse ljudi, ki imajo depozite na bankah,” je dvig depozitne obrestne mere na največji slovenski banki komentiral Boštjančič.
Tematika depozitov in obdavčitve bank je postala posebej aktualna po tem, ko je podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini dejal, da banke ne prenašajo višjih obrestnih mer na depozite prebivalstva. Sledila je odločitev italijanske vlade, da kar s 40 odstotki obdavči izredne dobičke bank.
“Vprašanje izrednih davkov ni dano z mize,” pa je po razpletu v Italiji povedal slovenski finančni minister Klemen Boštjančič in razpravo o depozitih in davkih sprožil tudi pri nas. To je storil malo pred tem, ko se je vlada začela z bankami pogovarjati o njihovi pomoči po poplavah.
Spomnimo tudi, da so v Sloveniji povprečne obrestne mere na depozite z vezavo do enega leta, najnižje v evroobmočju, kar prispeva k rekordnim dobičkom bančnega sektorja.
Dodatna obdavčitev bank ostaja na dnevnem redu
Minister pa se v luči dobičkov, ki jih banke ustvarjajo z depoziti, ni mogel izogniti vprašanju, kako potekajo pogovori o obdavčitvi dobičkov in skupne bilančne vsote. Vlada si namreč za financiranje sanacije po neuradnih podatkih obeta enega do dva odstotka 50 milijardne bilančne vsote bank, kar bi lahko naneslo okoli pol milijarde evrov. Banke naj bi namesto tega ponudile desetino bilančne vsote.
“Poslano stališče bank je dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov tudi glede uvedbe prispevka bank in hranilnic, vezanega na bilančno vsoto – katerega namen je izključno sanacija škode po naravni nesreči,” je bil redkobeseden Boštjančič in napovedal, da bodo pogovore nadaljevali. Tako v smislu samega zneska, njegovega trajanja kot tudi obveznosti tega prispevka.
Neodgovorjeno medtem ostaja vprašanje, ali se bo vlada zadovoljila z desetino bilančnega dobička, kolikor naj bi za sanacijski prispevek predlagale banke. Minister je povedal le, da gre za zelo kompleksno vprašanje ter da je to ena od ključnih stvari, o katerih se z bankami pogovarjajo. “Gre za enega najpomembnejših gospodarskih sektorjev, v katerem je treba zelo paziti tudi na finančno stabilnost. Tega se na ministrstvu in vladi zavedamo, zato ne bom dajal izjav, kaj in kako bi bilo treba. Svoja stališča argumentiramo na sestankih z bankami.”
Razmišljajo tudi o obdavčitvi drugih panog
Na ministrstvu tako pravijo, da ne gre zgolj za denar, ki bi ga vlada lahko zagotovila od bank, temveč tudi za finančno stabilnost, zato pri pogovorih sodeluje tudi Banka Slovenije.
“Uvedba določenega obveznega prispevka ima različen vpliv na različne banke, ker je tudi finančni položaj posameznih bank različen. Na vse to smo zelo pozorni. Opravljamo vrsto izračunov, kaj bi kaj pomenilo,” je še pojasnil finančni minister in poudaril, da se ne bo spuščal v debato o številkah “ker vse te debate vodijo v špekulacije, ki večinoma nimajo veliko z realnostjo”.
Banke so finančnemu ministrstvu predlagale tudi prostovoljen pristop, za kar pa je Klemen Boštjančič poudaril, da je težko oceniti, kakšen bo odziv. “To je absolutno eno od tistih ključnih področij, kjer bomo pogovore z bankami nadaljevali,” je še dodal.
Medtem pa banke niso edina panoga, za katero ministrstvo meni, da mora v času krize pomagati. “Seveda, takoj se ponudi vprašanje zavarovalnic. Ampak gre za del finančnega sistema, seveda, spet je situacija specifična, ker po drugi strani, zavarovalnice so vendarle bile precej prizadete v teh poplavah. So tudi druge panoge, za katere mi verjamemo, da morajo prispevati, ampak o tem še ne bi govoril – to se bo dogajalo v naslednjih tednih in mesecih,” je napovedal.
Podoben predlog je omenila tudi direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo, ki je za Delo pojasnila, da nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov in da so za enkraten prispevek celotnega gospodarstva.
“Končni dogovor v tednu ali dveh”
Finančni minister je izrazil zadovoljstvo tudi z ostalimi ukrepi, ki so jih predlagale banke, vendar, tako Boštjančič, še niso tam, kamor vlada misli, da lahko pridejo. Ministrstvo je banke že pozvalo na nove sestanke.
“Verjamem, da bomo v naslednjih dneh – recimo v tednu ali dveh, prišli do neke končne verzije. Ali bo to čisto dogovorna ali ne, spet težko rečem. Treba se zavedati, da je na drugi strani relativno veliko subjektov, ki se težko uskladijo med sabo. Ampak ne glede na to, tako kot sem povedal: po intenzivnih pogovorih, spodbudni prvi koraki, vendar nismo še tam, kamor vlada misli, da moramo priti.”
Banke: Skupno smo namenili že skoraj 8 milijonov evrov
Po tiskovni konferenci vlade pa je sporočilo za javnost objavilo tudi Združenje bank Slovenije. V njem so zapisali, da se je bančni sektor takoj odzval na naravno nesrečo.
Nemudoma so, kot so poudarili, zagotovili nemoteno poslovanje in pomoč prizadetim zaposlenim, svoje stranke pa podprli še z možnostjo odloga plačil obveznosti in hitrim zagotavljanjem premostitvenega financiranja.
Navedli so tudi številne druge ukrepe in dodali, da so “banke in hranilnice že do zdaj za neposredne donacije v podporo najbolj ogroženim oziroma oškodovanim (občinam, gasilskim brigadam, Karitasu, Rdečemu križu …) namenile skupaj skoraj 8 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj dva odstotka polletnih rezultatov poslovanja celotnega bančnega sektorja.”
Ponovili so tudi ukrepe, ki so jih predlagali vladi, ob tem pa osvetlili nov predlog: v namenski državni sklad za obnovo po poplavah in plazovih bi vključili dodaten solidarnostni prispevek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje