Vlada Republike Slovenije se je na Twitterju zahvalila vsem, ki so na današnji dan solidarnosti pomagali s čiščenjem, zbiranjem pomoči, doniranjem ali kako drugače. "Na današnji dan solidarnosti je Slovenija stopila skupaj v pomoč ljudem, ki so jih prizadele uničujoče poplave," so zapisali. 

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar se je na Twitterju zahvalila za mednarodno pomoč. "Hvala Evropa. Thank you Europe," je zapisala ob fotografiji uprave za zaščito in reševanje, s katere je razvidno, katera država je Sloveniji prispevala pomoč in kakšno. 

Slovenska vojska se je na Twitterju zahvalila vojaškim zaveznikom in partnerjem Slovenije, ki so pomagali pri odpravljanju posledic poplav, ki so večji del Slovenije zajele pred dobrim tednom dni. 

V Savinjski dolini je danes znova pomagala tudi stranka SDS, ki se ji je med drugim pridružil Johannes Volkmann, vnuk nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla.

Minister Boštjan Poklukar in namestnik generalnega direktorja Robert Ferenc sta se na solidarnostni ponedeljek mudila v Gornjem Gradu, Žalcu in Laškem. "Zahvaljujem se policistkam in policistom za rešena življenja in vse opravljeno delo," je izpostavil minister.

Za lopato je prijel tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. 

Tudi kulturna ministrica Asta Vrečko je pomagala pri sanaciji poplav v Gornjem Gradu. "Posledice poplav so šokantne. Hudo je videti uničene domove, življenja, izgubljene spomine in negotovo prihodnost. Po drugi strani z upanjem navdajata solidarnost in tovariškost ljudi," je zapisala na družbenem omrežju X. 

Medtem ko po državi že nekaj dni poteka odpravljanje posledic zgodovinskih poplav, pa nekateri podatki o obilnem deževju, ki jih je prineslo, nikoli ne bodo znani. Nekatere meteorološke in hidrološke postaje je namreč visoka voda odnesla, nekatere pa celo uničila.

Delovati je začela skupna delovna skupina visokih predstavnikov slovenske vlade in Evropske komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da Sloveniji omogoči hitro izvedbo postopkov za čimprejšnjo pridobitev sredstev EU za sanacijo in obnovo po katastrofalni vodni ujmi. Prvi sestanek je bil minuli petek, drugi bo v petek ta teden.
Skupina, ki jo na slovenski strani vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, je na prvem sestanku obravnavala različne možnosti za pospešeno izvedbo administrativnih postopkov za pridobitev celovitega paketa finančne pomoči iz evropskih mehanizmov, ki so na voljo, je pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije.

Prvemu sestanku minuli petek bo drugi sestanek sledil ta petek. Kot je prejšnji teden pojasnil premier Robert Golob, sestanki večinoma potekajo na daljavo. V Bruslju pravijo, da tehnična usklajevanja potekajo ves čas.

Paket finančne pomoči, ki jo bo za sanacijo po ujmi lahko izkoristila Slovenija, je med obiskom v državi minulo sredo napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Več v članku: Koliko denarja bo na voljo Sloveniji?

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan si je danes v spremstvu sodelavcev direkcije za vode ogledal posledice poplav in zemeljskih plazov v občinah Žiri, Škofja Loka in Gorenja vas. Sestal se je z župani in se seznanil z razsežnostmi nedavnih katastrofalnih ujm.

Govora je bilo o obsegu škode, predvidenih ukrepih in potrebni sanaciji. Na terenu si je ogledal prostovoljske aktivnosti ob današnjem dnevu solidarnosti. V Škofji Loki se je seznanil z aktivnostmi italijanskih pripadnikov vojske in civilne zaščite, ki v okviru meddržavne pomoči sanirajo poškodovane mostove.

"Vse pohvale lokalni skupnosti, gasilcem in civilni zaščiti. Z župani sem se pogovarjal, kako se bodo občine soočile s težavami in kako bo pomagala država, kar smo zapisali v zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Občinam bomo zagotavljali do 40 odstotkov ocenjene škode na podlagi predhodnega programa. To je tisto, kar bo v veliki meri olajšalo breme odprave posledic naravnih nesreč tako na lokalni kot državni infrastrukturi. Sedaj bo treba v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi izpeljati vse postopke, da bodo sredstva čim hitreje prišla do upravičencev na terenu. Urejanje vodotokov bo v nadaljevanju izziv, s katerim se bomo morali resno soočiti. S strani lokalne skupnosti smo dobili nekaj pobud, kako bi se sistem lahko spremenil, bo pa gotovo ta sistem v prihodnje moral sloneti na vodarski stroki in biti nedeljiv po občinah. Infrastrukturo bo treba prilagoditi tudi glede na podnebne spremembe. Potrebno pa je omeniti še vlaganje v preventivo, ki prinese veliko: en evro, vložen v protipoplavne ukrepe, ali urejanje vodotokov, pomeni vsaj pet ali celo desetkrat manjšo škodo. Tudi izkušnje iz drugih krajev po Sloveniji to dokazujejo," je dejal Brežan po obisku.