Kako je živeti v hiši z zeleno fasado?

Foto: B. V.

Hiše, ki jih obrašča zelenje, so pogosto deležne občudujočih pogledov, v katerih je pa vedno prisoten kanček skepse o bivanjskih pogojih v njih. Je hiša bolj vlažna? Ali v njej mrgoli raznih žuželk in drugih živali, ki fasadno rastje uporabljajo kot lestev? Kakšne nadloge se skrivajo za zeleno fasado? Govorili smo z lastnikom hiše, ki jo obraščajo kar tri različne plezalke. Iz našega pogovora s strokovnjakom pa izhaja, da je z izbiro prave plezalke in nekaj rednega vzdrževanja zelena fasada lahko velik blagoslov. Poleti hladi tako hišo kot njeno okolico, hiša pa z njo pridobi sposobnost spreminjanja barve glede na letne čase.

“Na hiši v Celju imamo tri različne plezalke,” nam je povedal B. V. “Do stojne višine bršljan, ki se ga vidi samo pozimi, ker je zimzelen. Čez poletje pa ga prerase divja trta (uradno ime peterolistna vinika oz. Parthenocissus quinquefolia; op.a.), ki raste zelo hitro. Na delu fasade pa imamo bolj prijazno in manj agresivno divjo trto, ki ji rečejo Veitcheva divja trta (navadna vinika oz. Parthenocisssus tricusspidata; op.a.).” Ta se mu zdi tudi najbolj primerna za urbana okolja.

Za ozelenitev fasade se je odločil, da bi zakril arhitekturno dolgočasnost stare socialistične hiše, ki jo je podedoval po starših. “Obraščene fasade so nama bile z ženo že od nekdaj všeč, pa še napol zastonj je bilo.”

“Zelena fasada je postala najino osebno sporočilo”

Kakšne so izkušnje z zeleno fasado? Samo pozitivne, pravi B. V. “Na začetku si nisem mislil, da bo imela zaraščena fasada takšen vpliv na moje življenje. Postala je najino osebno sporočilo in v mnogočem spremenila najino dojemanje narave in okolja.”

Poleti je po njegovih besedah v hiši tudi ob vročinskih valovih znosno. “Hiša je visokopritlična z mansardo; mansarda je klimatizirana, v neklimatiziranem pritličju pa temperatura tudi ob visokih zunanjih temperaturah ne preseže 26 °C.”

Težav z vlago nima. “Nobenih. Poleg tega pa dež fasade nikoli ne zmoči.”

“Pajke verjetno pojedo ptiči”

Kako pa je z žužki in drugimi živalmi? “V obeh trtah ni nobenih žužkov.” Preden se je fasada zarasla, so imeli veliko pajkov, posebej na severni strani, a zdaj nič več. “Verjetno jih pojedo ptiči, ki jih je veliko več kot prej. Vsako leto imamo eno ali več gnezd kosa, ker smo blizu gozda, je redna gostja na strehi podlasica, ki preganja miši.”

Ko trta cveti, jo obiščejo čebele. “Takrat imamo živo fasado. Neverjetno, kako cela fasada vibrira od množice čebel.” Z obraščeno fasado so se, pravi B. V., naučili, da vse živali, tudi žužki, raje izberejo naravo kot človeška bivališča. “Naša izkušnja je, da če živali pustiš pri miru, te tudi one, vključno z raznoraznimi žužki.”

Mravlje prinesejo uši

Bršljan je zgodba zase, priznava B. V. “Rade ga imajo mravlje, ki na mlade poganjke nosijo uši.” Zato ga je v fazi rasti občasno treba poškropiti z insekticidom. “Ko ga spraviš na želeno višino, samo obrežeš nove poganjke in ni ne mravelj ne uši. Mi ga imamo samo do višine dveh metrov, da ga lažje obrezujemo, in pa zato, ker je zimzelen.”

Največja nadloga? “Odpadlo listje.”

Plezalke obrezuje enkrat letno, ko listje odpade. Sproti jih potrga tam, kjer noče, da rastejo. “Priporočam jih za hiše, ki so nizke, da lahko sam obrezuješ, drugače je potrebno delo na višini.”

Največja nadloga pa je, pravi, odpadlo listje jeseni in veliko zelenega obreza, ki ga je treba odpeljati na deponijo. Pa mu je zelenje na fasadi kdaj začelo presedati in je razmišljal, da bi ga odstranil? “Nikoli.”

Foto: Denis Sadiković/N1

Pred dvema letoma smo na N1 z infrardečo kamero med vročinskim valom preverjali temperaturo in temperaturne razlike na različnih lokacijah v Ljubljani. Med drugim smo posneli tudi hišo, obraščeno z divjo trto oz. viniko. Na fotografiji je lepo vidno, kako zelena fasada hišo ščiti pred vročino.

Strokovnjak: Slovence je panično strah

Za strokovno mnenje o smiselnosti in primernosti ozelenitve fasade smo se obrnili na Matjaža Mastnaka, pomočnika direktorja v Arboretumu Volčji Potok in strokovnjaka za dendrologijo.

“V Sloveniji je tradicionalno na fasade spuščena samo vinska trta,” nam je povedal. “Pred vsem ostalim pa imajo Slovenci nekakšen panični strah. Pojavljajo se zgodbe, da bodo po ozelenjeni fasadi lezle kače in plezale podgane.”

Splošna klima zaradi iracionalnih strahov ni naklonjena ozelenjevanju fasad, pravi. “Dejstvo pa je, da je v hiši z ozelenjeno fasado v vročih poletnih dneh temperatura za 2-4 stopinje nižja, kot bi bila sicer. Popenjalka na fasadi ne samo senči, ampak prek evapotranspiracije tudi hladi okolico.”

“Bršljan resnično odsvetujem”

Pri odločanju o vrsti plezalke, ki naj obraste hišo, je po mnenju Matjaža Mastnaka smiselno izbrati tako, ki jeseni odvrže liste. “Smiselno je, da imamo poleti ozelenjeno fasado, ker sončeva toplota ne prispe direktno do fasade. Pozimi pa smo hvaležni za sončne žarke na fasadi, ker steno grejejo. Rešitev so torej listopadne popenjalke.”

V tem primeru, dodaja, tudi odpade strah, da se nam bo fasada navlažila. “Na starejših fasadah je lahko nastal problem, če je na njih rasel bršljan, ki je zimzelen.”

Bršljan, je nadaljeval Mastnak, je nekoliko nespretna izbira z več vidikov. “Če ga ne vzdržujemo oziroma ne obrezujemo redno, lahko zaradi teže odstopi od fasade; poleg tega se nam pri zidu kopičijo suhi listi, ki so poleti, ob sušnih razmerah, tudi visoko vnetljivi. Bršljan zato resnično odsvetujemo kot popenjalko na fasadi hiše.”

Najboljša izbira z jesenskim barvnim bonusom

Najboljša izbira za ozelenitev fasade so po njegovem mnenju vinike (pogovorno jim rečemo tudi divja trta). “Najbolj razširjena je Veitcheva vinika (Parthenocissus tricuspidata ‘Veitchii). Njena dodana vrednost je, da ima vse liste nastavljene pod enakim kotom, kot strešniki na strehi, s čimer voda v primeru dežja učinkovito odteka in sploh ne doseže fasade. Rastlina je poleti zelo lepo bleščeče zelena, jeseni pa dobimo fenomenalno barvno igro, od rdeče do vijoličaste.”

Je pa, opozarja, plezalke na fasadi nujno vzdrževati. “Rastejo proti svetlobi, praktično neomejeno, dokler jim pustimo. Ko dosežejo streho, bodo šle v žlebove, na ostrešje, prerasle bodo okenske okvirje ipd. Nujno je skrbeti, da plezalko držimo pod nadzorom.” To je treba početi vsako leto, ob hitri rasti morda celo dvakrat na leto.

Ob tem se moramo zavedati, da naša fasada po ozelenitvi nikoli več ne bo brezmadežna. “Vinike se fasade oprijemajo s svojimi tačicami, ki se prilepijo na fasado. Ko jo enkrat spustimo na fasado, njenih sledov nikoli več ne moremo popolnoma odstraniti, če seveda fasade ne prenovimo.”