Kongresni trg z Uršulinsko cerkvijo (Staš Zgonik/N1)
Prejšnji teden smo preverjali, kakšen je učinek dreves na zniževanje temperature površin v središču Ljubljane. Ta teden smo se z infrardečo kamero odpravili še na nekaj lokacij zunaj središča mesta in med drugim ugotovili, da dreves močno primanjkuje tudi v nekaterih blokovskih naseljih, da je BTC poleti res peklenski, da se v vročini nevarno segrejejo tudi nekatera otroška igrišča in da je bršljan na fasadi hiše izvrstna izolacija.
Tokrat temperatur površin nismo dodatno merili z ročnim infrardečim termometrom, naša infrardeča kamera je temperature odčitala avtomatično, glede na raven infrardečega sevanja, ki so ga oddajale zajete površine, in za vsako fotografijo prilagodila temperaturno barvno skalo od najnižje (temno modra) do najvišje temperature (bela barva).
Območje BTC je zaradi velike količine betona in asfaltiranih parkirišč brez omembe vrednega zelenja največji toplotni otok v Ljubljani. Nikjer ni to bolj očitno kot na ogromnem parkirišču pred kinom Kolosej. Kot smo ugotavljali že prejšnji teden – asfalt se na žgočem soncu segreje nad 50 stopinj Celzija.
Kolosej v BTC (Denis Sadiković in Staš Zgonik/N1)
“Najpomembnejša” pridobitev BTC v preteklih letih žal niso bile nove zelene površine, temveč trgovina IKEA z novim ogromnim asfaltiranim parkiriščem. “Zobotrebčasta” drevesa, ki so jih zasadili, da bi dajala vsaj nekaj sence, se predvsem borijo za preživetje. Večina dreves, ki so jih posadili pred odprtjem trgovine, se je v lanski poletni vročini posušila in odmrla, zato so jih morali odstraniti in zasaditi nova.
IKEA v ljubljanskem BTC (Denis Sadiković in Staš Zgonik/N1)
Najbolj vroče otroško igrišče v Sloveniji?
Med Kolosejem in IKEO v BTC stoji Hala A. Pred njo pa verjetno najbolj vroče otroško igrišče v Sloveniji. K temu pomembno pripomore odsotnost kakršnegakoli zelenja in sence, svoje pa dodajo tudi temni gumijasti tlakovci, ki se glede na odčitek naše IR-kamere segrejejo do skoraj 70 stopinj Celzija. Temperatura je tako visoka, da je okoliški beton na IR posnetkih videti skorajda hladen. Na naše presenečenje sta po igrišču v ovekovečenem trenutku kljub temu tekala dva majhna otroka.
Otroško igrišče pred Halo A v BTC (Denis Sadiković in Staš Zgonik/N1)
Kako zanesljive so meritve temperature z IR-kamero?
Tako imenovana termovizijska kamera zaznava infrardeče sevanje, ki ga oddajajo vsa telesa, in na podlagi moči tega sevanja sklepa o temperaturi objekta. Vendar vsa telesa infrardečega sevanja ne oddajajo enako učinkovito – imajo namreč različno ’emisivnost’. Emisivnost izražamo na skali od 0 do 1. Telo z emisivnostjo blizu 1 pri enaki temperaturi seva precej močneje kot telo z emisivnostjo blizu 0. V območju temperatur, ki jih merijo običajne termovizijske kamere, ima večina materialov emisivnost okrog 0,9. Tej vrednosti smo tudi prilagodili nastavitve naše IR-kamere.
Pomembna izjema so nebarvane kovinske površine, katerih emisivnost je lahko manj kot 0,1, kar pomeni, da je naša kamera njihovo temperaturo močno podcenila. To se lepo vidi na IR-fotografiji otroškega igrišča v Šmartinskem parku, na kateri so kovinski tobogani obarvani modro, čeprav so vsaj tako razgreti kot okoliške površine, ki so obravnave belo-rdeče in ki dosegajo več kot 60 stopinj.
Igrišče v Šmartinskem parku (Denis Sadiković in Staš Zgonik/N1)
Vroče točke v središču mesta
Trg Ajdovščina na križišču Slovenske in Gosposvetske ceste je znana in zelo prometna ljubljanska vroča točka, ki jo prečka veliko število pešcev in kolesarjev in kjer se morajo številni zaradi semaforjev tudi ustaviti in počakati na soncu.
Se pa na posnetku hkrati tudi zelo dobro vidi pozitiven hladilni učinek svetlejšega asfalta in tlakovanih pločnikov, s katerimi so prekrili osrednji del Slovenske ceste.
Križišče Slovenske in Gosposvetske (Denis Sadiković in Staš Zgonik/N1)
Novi trg pod Narodno in univerzitetno knjižnico je ena lepših lokacij v Ljubljani, saj premore velik vodnjak, bližino reke, kavarno in izjemen pogled na Ljubljanski grad. Manjka pa mu vsakršna oblika zelenja in sence, posledično pa temperatura granitnih kock, s katerimi je tlakovan, preseže 50 stopinj Celzija. Ironično je Novi trg tudi domovanje Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, pri katerem že vrsto let opozarjajo na problematiko ljubljanskih toplotnih otokov in vročih točk.
Novi trg v Ljubljani (Staš Zgonik/N1)
Moč parkov
Park Zvezda na Kongresnem trgu krasijo mogočne platane. V njihovi senci je mikroklima bistveno bolj znosna kot v okolici.
Park Zvezda (Staš Zgonik/N1)
Še bolje pa je moč zelenja v primerjavi z betonom vidna pri posnetku drevoreda v parku Tivoli, ki mu senco dajejo divji kostanji in kjer najvišja temperatura, ki jo je zabeležila naša kamera, ni presegla 40 stopinj Celzija.
Kostanjev drevored v Tivoliju (Staš Zgonik/N1)
Da zelenice same sredi betona ne zmorejo kljubovati poletni vročini, temveč nujno potrebujejo podporo dreves, nazorno kažejo “zelenice” na Bratovševi ploščadi, v enem večjih ljubljanskih blokovskih naselij.
Bratovševa ploščad (Denis Sadiković in Staš Zgonik/N1)
Moč zelene fasade
Atmosferski fizik dr. Žiga Zaplotnik je v našem članku prejšnji teden izrazil prepričanje, da bi morala država v boju proti vročini v mestih zapovedati namestitev zelenih streh in fasad. Nekatere ljubljanske hiše, ki jih obraščajo vzpenjalke, to modrost upoštevajo že desetletja. Ena takih stoji na križišču Dunajske ceste in Samove ulice, nasproti propadajočega bežigrajskega stadiona. Na infrardečem posnetku je praktično “zakamuflirana” pred vročino.
V spodnji foto galeriji si lahko ogledate še nekaj zanimivih termovizijskih posnetkov z izbranih lokacij po Ljubljani. Vsi posnetki v tem prispevku so bili narejeni v torek ali sredo med 11. in 14. uro. Na oba dneva je temperatura zraka v Ljubljani po podatkih Arsa presegla 33 stopinj Celzija.
Dvorana Stožice (Staš Zgonik/N1)
Denis Sadiković/N1
Blokovsko naselje BS3 (Staš Zgonik/N1)
Denis Sadiković/N1
Stolpnica TR 3 na Trgu Republike (Staš Zgonik/N1)
Staš Zgonik/N1
Vodnjak v Tivoliju (Staš Zgonik/N1)
Staš Zgonik/N1
Ljubljanska obvoznica za Bežigradom (Staš Zgonik/N1)
Denis Sadiković/N1
Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju (Staš Zgonik/N1)
