Kako na množičen pogin rib v Ormoškem jezeru odgovarjajo Hrvati

Ribiška družina Ormož je v ponedeljek zaznala množičen pogin rib na Ormoškem jezeru, ki so ga posneli tudi z droni. Pogin se je zgodil tako na slovenski kot na hrvaški strani jezera.

Ribiči so po poginu zahtevali odziv hrvaške družbe HEP Proizvodnja, ki je za obdobje od 28. avgusta do 5. septembra napovedala znižanje gladine akumulacije HE Varaždin do dva metra pod najnižjo gladino normalnega obratovanja zaradi rednega vzdrževanja. Ker tako množičnega pogina rib ni bilo še nikoli, so se namreč spraševali, ali je bil ta posledica nepravilnega zniževanja gladine vode.

Z vprašanji smo se v četrtek obrnili na HEP Proizvodnjo, kjer so za N1 pojasnili, kaj je po njihovi analizi razlog za tako množičen pogin rib.

Poudarili so, da je znižanje vodostaja nujno zaradi rednega letnega pregleda in vzdrževanja asfaltnih oblog na notranjem delu nasipa akumulacije in dovodnega kanala. To so zakonsko določene aktivnosti, ki se izvajajo zaradi zagotavljanja varnosti nasipov. "Navedeni vzdrževalni posegi se izvajajo enkrat letno vse od začetka obratovanja HE Varaždin, torej že zadnjih 50 let," so dodali.

Zagotovili so, da so znižanje vodostaja izvajali postopoma, da bi bile spremembe vodne gladine čim počasnejše in bi se tako zmanjšal vpliv na ribji živelj. A zaradi vrste okoliščin je v plitvem delu akumulacije ostalo več ribjega zaroda.

Prve analize so pokazale, da je bil zaradi majhnih pretokov, ki so posledica dolgotrajne suše in visokih temperatur vode reke Drave, gorvodni in plitvejši del akumulacije HE Varaždin precej bolj zaraščen z vodno kugo, kot je običajno. Umikanje rib je bilo v teh razmerah oteženo, kar je žal vodilo v večji pogin ribjega zaroda. Po ugotovitvah institucije, ki izvaja biološke raziskave, gre pretežno za vrste, ki niso avtohtone v reki Dravi in živijo v mirnejših vodah.

Poleg tega se v plitvejšem delu akumulacije po navedbah HEP Proizvodnje pojavlja težava večjih nihanj vodostaja, pri čemer naj bi bil vodostaj na tem območju v razmerah znižane gladine akumulacije HE Varaždin precej bolj odvisen od režima obratovanja HE Formin v Sloveniji.

"Ker je akumulacijsko jezero HE Varaždin zelo majhno, se mora obratovanje HE Varaždin prilagajati režimu obratovanja gorvodne elektrarne v Sloveniji. V trenutnih razmerah nizkih vodostajev in obremenjenosti elektroenergetskega sistema z oskrbo z električno energijo gorvodne elektrarne obratujejo v koničnem režimu, zato je dotok v naš hidroenergetski sistem velik v urah večerne in nočne konične obremenitve, čez dan pa majhen. Poleg tega na režim obratovanja v zadnjih nekaj tednih pomembno vpliva kopičenje velikih količin naplavin (vodne kuge) na vstopnih rešetkah, zaradi česar prihaja tudi do nenačrtovanih zaustavitev proizvodnih enot in gorvodnih elektrarn, kar dodatno otežuje načrtovanje obratovanja elektrarn ter povzroča večja nihanja pretokov in vodostajev," so navedli.

Kako bodo ukrepali

Kot so še zapisali v družbi HEP Proizvodnja, so slovenski in hrvaški strokovnjaki že lani pripravili podrobno analizo s programom aktivnosti in ukrepov, povezanih z vodno kugo. Po ugotovitvah študije bi znižanje gladine akumulacije pri nižjih temperaturah v začetni fazi rasti vodne kuge upočasnilo njen razvoj in tako zmanjšalo njeno biomaso. Posledično bodo znižanje gladine akumulacije HE Varaždin ob rednem letnem vzdrževanju prihodnje leto izvedli marca.

"Ob upoštevanju specifičnih okoliščin bo HEP Proizvodnja poleg običajnega postopnega zniževanja gladine vode tudi v drugih akumulacijah v okviru svojih možnosti dodatno pozvala k prilagoditvi obratovanja gorvodnih hidroelektrarn, da bi bila nihanja vodostaja v času znižane gladine vode čim manjša," so še dodali.