Bolnišnice so v sredo začele prejemati odpovedi soglasij stavkajočih zdravnikov, ki zaradi razmer ne želijo več delati velikega števila nadur. Ob tem so se v Novem mestu odločili, da sami umaknejo soglasje, ki zdravnikom omogoča delo pri drugem delodajalcu. Kako pa na zadevo gledajo v drugih bolnišnicah in kaj o možnosti umika pravi zakon?
Če vladi in zdravniškemu sindikatu Fides v tem mesecu ne bo uspelo zbližati pogajalskih stališč, se bo stavka zdravnikov precej zaostrila. Včeraj so namreč vodstva bolnišnic in zdravstvenih zavodov po državi začela prejemati umike soglasij za nadurno delo, ki bodo v večini začeli veljati z naslednjim mesecem.
Kaj pa bo s soglasji, ki jih imajo zdravniki za delo pri drugem delodajalcu? Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice so na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel naslovili pobudo, naj preveri, ali še vedno obstaja pravna podlaga za veljavnost teh soglasij. V Splošni bolnišnici Novo mesto so odločitev sprejeli: že včeraj so namreč v odgovoru za N1 zapisali, da bo preklic zdravniških soglasij za nadurno delo pomenil preklic bolnišničnega soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Dodatnih razlogov za odločitev niso navedli. Od 224 zaposlenih zdravnikov v novomeški bolnišnici ima 41 specialistov soglasje za delo pri drugem delodajalcu, 91 zdravnikov pa je v sredo podalo umik soglasja za nadurno delo. Umika bosta v veljavo stopila sočasno.
Za umik soglasja za delo v drugih zavodih so se odločili tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kjer ima omenjeno soglasje osem od skupaj 31 zdravnikov. Iz vodstva so obenem sporočili, da bodo soglasje umaknili le tistim zdravnikom, ki so preklicali soglasje za nadurno delo. Po zadnjih informacijah so prejeli le en umik.
Bolnišnice, ki o umiku soglasja “resno razmišljajo”
V drugih zavodih so z napovedmi o umiku soglasja zdravnikom za nadurno delo nekoliko previdnejši. Iz Splošne bolnišnice Murska Sobota so tako odgovorili, da bodo o tem “razmislili”, če bo delovni proces zelo moten, vsekakor pa od ministrstva za zdravje pričakujejo dodatna navodila v tej smeri.
Po neuradnih podatkih je v murskosoboški bolnišnici soglasje za nadurno delo umaknila tretjina zdravnikov. V zavodu je zaposlenih 121 specialistov, 2 zdravnika brez specializacije z osnovno licenco, 46 specializantov in sedem zdravnikov sekundarijev pripravnikov. Dovoljenje za delo pri drugem delodajalcu ima 52 zdravnikov.
Da je umik soglasij za delo pri drugem delodajalcu ob zaostrovanju razmer povsem mogoč, so dejali tudi v trboveljski bolnišnici. Za zdaj so se tam zaposleni zdravniki dogovorili, da stavke z umikom soglasij za nadurno delo ne bodo zaostrovali.
Iz več bolnišnic so nam sporočili, da o končni odločitvi o umiku soglasij za delo pri drugem delodajalcu čakajo na dodatna navodila ministrstva za zdravje. Kaj o umiku bolnišničnih soglasij zdravnikom menijo na ministrstvu, smo jih vprašali tudi sami, na odgovore še čakamo.
V največjih bolnišnicah nimajo odgovora
V Ljubljani in Mariboru pa odgovora na vprašanje, ali bodo zdravnikom umaknili soglasje za delo pri drugem delodajalcu, še nimajo oziroma se o zadevi, tako UKC Ljubljana, še vedno ne želijo javno opredeliti.
Na UKC Maribor so za N1 povedali, da se o umiku soglasij za delo pri drugem delodajalcu še niso pogovorili, zato še ne znajo napovedati, kdaj jo bodo sprejeli. Obenem so zatrdili, da bo javnost s končno odločitvijo seznanjena. V UKC Maribor ima trenutno soglasje za delo pri drugem delodajalcu 175 od 627 zdravnikov, soglasje za nadurno delo pa je do sredinega popoldneva umaknilo 227 zdravnikov. To so po besedah predstavnika sindikata Fides v mariborski bolnišnici skoraj vsi zdravniki s soglasjem. Preklic bo v veljavo stopil v 30 dneh.
O usodi soglasij za delo pri drugem delodajalcu se še odločajo tudi v celjski bolnišnici, kjer je soglasje za nadurno delo umaknilo 175 od 374 vseh zdravnikov, ki so zaposleni v bolnišnici. Če v kratkem ne bodo prejeli navodil ministrstva za zdravje, bodo o zadevi odločali v prihodnjih dneh. Soglasje za delo zunaj matične ustanove ima 124 zdravnikov.
Kaj pravi zakon?
Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, lahko dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, a mora v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZZDdej) za to dobiti pisno soglasje delodajalca, to velja največ 12 mesecev.
Ko zdravstveni delavec prejme soglasje, lahko pri drugem delodajalcu dela največ osem ur na teden. Ta časovna omejitev se lahko upošteva tudi kot povprečna časovna omejitev v obdobju šestih mesecev.
Zdravnik soglasje za delo dobi, če:
- zaradi njega ni povzročena škoda javnemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda;
- zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev pri matičnem delodajalcu;
- zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in
- zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust.
Izdano soglasje o delu pri drugem delodajalcu lahko v skladu z določili ZZDdej prekliče, če prenehajo veljati zgornja določila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!