Menu Item
Lepo vreme in prijetnejše temperature na prosto vabijo ne le ljudi, ampak tudi plazilce. Predvsem v teh dneh ni nič nenavadnega, če srečate kačo, saj je obdobje leta, ko so aktivne. O tem, kako ravnati ob srečanju s človeku nenevarno kačo in kako s strupenjačo, smo se pogovarjali z Grišo Planincem s Kačofona, ki deluje pod okriljem Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica.
S prebujanjem narave in vegetacije se opaznost kač poveča. Te namreč spomladi prilezejo iz prezimovališč na plano in jih v naravi srečujemo vse do jeseni. In prav v tem obdobju se pogosto pojavljajo ugibanja o tem, ali je kač v aktualnem letu več kot leto prej. Kot je že pred leti za N1 opozorila ena največjih strokovnjakinj za kače pri nas, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, dr. Staša Tome, so poročila o velikem številu kač po njenem mnenju vsakoletna folklora za ta del leta.
Natančne številke, koliko kač imamo v Sloveniji, ni, saj bi jih bilo nemogoče prešteti. “Populacijskih študij, ki bi se lahko izvajale kvečjemu na manjših območjih in bi nam podale vsaj oceno števila, se ne izvaja. Prav tako ne monitoringa. Ker takšnih študij ni, ne vemo, ali je število kač večje ali manjše kot leta prej,” je za N1 pojasnil Griša Planinc s Kačofona, ki deluje pod okriljem Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica.
Planinc na leto prejme več kot 300 klicev ljudi, ki imajo bližnje srečanje s kačo, v času sezone tudi več na dan. “Kače pridejo povečini na plano marca ali aprila ob ugodnejših temperaturah in so prisotne vse do septembra ali celo oktobra. Ob manj ugodnem vremenu so kače manj aktivne, še posebno pozimi bi jih težko opazili, ker prezimujejo. Njihova temperatura je namreč odvisna od okolice. Ob nižjih temperaturah se njihov metabolizem zelo upočasni in takrat ne potrebujejo hrane,” je dodal Planinc.
V Sloveniji živi kvečjemu 11 vrst kač, od tega so tri – modras, navadni in laški gad – strupene. Strupenjače pa niso povsod razširjene. Navadni gad praviloma živi na nadmorskih legah nad 800 metri, laški gad je omejen na Posočje, modras živi skoraj po vsej Sloveniji, le na skrajnem severovzhodu še ni bil opažen. Če ljudje opazijo strupenjačo v bližini svojih domov, je to navadno modras. To kačo je po Planinčevih besedah preprosto prepoznati, saj ima na konici gobca prifrknjen rožiček, po sredini hrbta pa izrazito vzdolžno temno cikcak progo.
Kaj storiti ob srečanju s kačo?
Ob vsakem morebitnem srečanju s kačo se je treba zavedati, da so domorodne vrste kač, tudi strupenjače, v Sloveniji zavarovane, je opozoril Planinc. Če v naravi opazite kačo, ki je na tem območju naravno prisotna, to pomeni, da tam živi populacija teh živali – torej ni ena sama.
“Kače praviloma niso živali, ki bi živele v družinskih ali drugih skupnostih, so bolj samotarske, podružijo se predvsem v obdobju parjenja. Vrsta se na nekem območju ohrani le, če se osebki med seboj uspešno parijo, sicer bi s časom izginila. Če se razmere v okolju bistveno ne spremenijo, je tudi njihovo število bolj ali manj nespremenjeno,” je pojasnil Planinc.
Večina v Sloveniji domorodnih kač je človeku nenevarna. Nekatere vrste se sploh ne branijo z ugrizom, ugriz drugih lahko pusti kvečjemu neznatno prasko. Če je človek od kače oddaljen meter ali več, ta ne bo prišla do človeka in ga napadla. “Če se čutijo ogrožene, se nekatere lahko branijo z ugrizom, a še to le, če bi segli proti njihovi glavi ali jih pomotoma prijeli. Stisk ugriza je šibkejši od stiska ščipalke za perilo, zobki kratki,” je poudaril Planinc.
Ugriz nenevarne kače pusti na goli koži odtis. “Na mestu ugriza nastanejo drobne plitke ranice, razporejene v obliki čeljusti. Katera od njih nemara malenkostno zakrvavi. To je vse. Če imate na sebi oblačilo, kot so nogavice ali hlačnica, ugriz oblačila ne predre. Začutili bi, da se vas je nekaj dotaknilo ali vas prijelo,” je pojasnil Planinc. Pri strupenjačah sta dva zoba, strupnika, nekoliko daljša. Sta votla in ob ugrizu se po njiju strup pocedi v vbodni ranici, ki ležita do približno centimeter vsaka k sebi.
Kače vračamo v naravno okolje
V nekaterih primerih se da kačo, ki se zadržuje v bližini človeškega bivališča, preseliti. “Če gre kača samo mimo, je njeno iskanje zaman. Če pa se kača v bližini vašega prebivališča redno zadržuje, jo je mogoče odloviti in preseliti nazaj v naravno okolje. Če odstranite eno kačo, se morate zavedati, da se prej ali slej spet lahko katera priseli iz bližnje okolice,” je dodal Planinc.
Pri odlovu kač se lahko ljudje po pomoč obrnejo na Kačofon. “Po telefonu svetujem, kako se zadeve lotiti, kakšna je primerna zaščita, oprema za lov, prav tako opozorim na nevarnosti. S fotografijo, ki nam jo lahko posredujejo, ugotovimo, ali gre za strupenjačo ali človeku nenevarno vrsto, prispevajo pa tudi k boljšemu poznavanju razširjenosti vrst pri nas,” je še dodal sogovornik.
Koliko ljudi poišče zdravniško pomoč?
V ljubljanskem kliničnem centru so letos zaradi ugriza strupenjače zdravili dva človeka. V zadnjih desetih letih – torej med letoma 2014 in 2023 – so na oddelku na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo letno zdravili povprečno šest bolnikov (razpon med 3 in 9) zaradi ugrizov strupenih kač.
“Statistično gledano se v danih časovnih obdobjih števila teh bolnikov pomembno razlikujejo, a kot je razvidno iz podatkov, gre v absolutnem za majhne številke, zato je težko tolmačiti trend rasti oziroma padanja,” je za N1 pojasnil vodja oddelka Damjan Grenc, dr. med.
V mariborskem kliničnem centru letos zaradi ugriza kače niso obravnavali še nobenega pacienta, lani so enega.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje