Po hudi letalski nesreči: kako varno je potovanje z letalom?

Sredi meseca je Indijo pretresla huda letalska nesreča. Letalo tipa Boeing 787-8 Dreamliner letalske družbe Air India, namenjeno na londonsko letališče Gatwick, je tik po vzletu strmoglavilo na gosto naseljeno območje v mestu Ahmedabad, v zvezni državi Gujarat.

V tragediji je umrlo 279 ljudi – 241 potnikov in članov posadke na krovu letala ter 38 ljudi na tleh. Nesrečo je preživel le en potnik.

O letalski nesreči in nasploh o varnosti v letalskem prometu smo se pogovarjali z direktorjem Javne agencije za civilno letalstvo Miho Schnablom.

Po tragični letalski nesreči v Indiji se je pri mnogih znova pojavil dvom o varnosti letalskega prometa. Kako varno je danes v resnici potovanje z letalom?

Letenje je, statistično gledano, najvarnejša oblika potovanja. Tudi ob nedavnih odmevnih letalskih nesrečah je pomembno poudariti, da so te izjemno redke.

Poleg tega dolgoročni trend kaže na nenehne izboljšave varnosti v letalstvu. Pred desetletjem je petletno povprečje (2011–2015) znašalo ena nesreča na vsakih 456.000 letov. Danes, za obdobje 2020–2024, pa znaša ena nesreča na vsakih 810.000 letov. Izboljšanje se je zgodilo, ker se zavedamo, da je vsaka smrtna žrtev odveč.

Letalskih nesreč v zadnjih letih ni več, zakaj torej tak občutek?

Ne, število letalskih nesreč se, glede na količino prometa, dolgoročno zmanjšuje, in to potrjujejo neodvisni podatki IATA (International Air Transport Association) in ICAO (International Civil Aviation Organisation).

Čeprav je občutek, da je nesreč več, razumljiv, dejstva kažejo ravno nasprotno: letalstvo postaja iz leta v leto varnejše. Vsaka nesreča je sicer tragedija, a sistemsko učenje, analiziranje vzrokov in ukrepanje na podlagi zbranih podatkov vodijo v stalne izboljšave. Prav zaradi takšne zavezanosti varnosti je letenje danes najvarnejše, kar je bilo kadarkoli.

Občutek, da je nesreč več, je posledica predvsem dveh dejavnikov:

Medijska izpostavljenost

• Vsaka letalska nesreča dobi globalno medijsko pokritost, pogosto s podrobnimi poročili, analizami, videoposnetki in posodobitvami.
• Tudi manjše nesreče (brez žrtev) ali incidenti se danes širijo prek družbenih omrežij, kar ustvarja vtis pogostosti.

Psihološki dejavnik

• Letalska nesreča je redka, a pogosto katastrofalna, zato bolj ostane v spominu.

Čeprav se je stopnja nesreč na polet znižala, se lahko absolutno število incidentov zdi večje, ker je skupno več letalskega prometa.

Kaj je najpogosteje vzrok za velike letalske nesreče: človek ali tehnika?

V sodobnem letalstvu, kjer so letala tehnično izjemno ustrezna, sistemi večkratno podvojeni, nadzor letalskih oblasti strog, postopki natančno predpisani, ostaja najpogostejši dejavnik pri večjih letalskih nesrečah človeška napaka.

Po ocenah mednarodnih organizacij, kot so ICAO, EASA in NTSB (National Transportation Safety Board), je med 70 in 80 odstotki vseh letalskih nesreč vsaj delno posledica človeške napake. To vključuje napake pilotov, kontrolorjev zračnega prometa, zemeljskega osebja ali tehnikov. Vzroki so lahko napačna presoja, neupoštevanje standardnih postopkov, pomanjkljiva komunikacija med člani posadke, utrujenost, stres ali napačna interpretacija položaja.

Tehnične okvare so danes razmeroma redke. Statistike kažejo, da se manj kot deset odstotkov nesreč zgodi zaradi odpovedi opreme ali sistemov. Letala so zgrajena tako, da prenesejo številne nepričakovane okoliščine, so redno servisirana in pregledana po natančnih predpisih. Pri tehnični napaki gre pogosto za izjemno redko kombinacijo dogodkov ali za situacijo, ki jo usposobljena posadka še vedno lahko obvlada.

Človeški dejavnik ostaja ključen tudi zato, ker je prav posadka tista, ki mora v kriznih trenutkih sprejeti hitro in pravilno odločitev. Tudi najsodobnejša tehnologija ne more povsem nadomestiti presoje, izkušenj in zbranosti ljudi v kabini. Prav zato letalska industrija že vrsto let ogromno vlaga v usposabljanje osebja, simulacije izrednih razmer, psihološko pripravo in razvoj tako imenovanih netehničnih veščin – kot so timsko delo, vodenje in učinkovita komunikacija.

Bo imelo vreme v prihodnosti velik vpliv na varnost potovanja?

Obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na varnost v letalstvu je eden od strateških ciljev Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA). Podnebne spremembe bodo verjetno vplivale na pogostost in intenzivnost nevarnih vremenskih pojavov, pa tudi na kraje in letne čase, ko se ti pojavi običajno pojavijo.

Primeri nevarnih vremenskih pojavov so močna zračna poledenitev, močna turbulenca, striženje vetra na nizkih višinah, toča, udari strele ... Če tveganja v povezavi z nevarnimi vremenskimi pojavi niso ustrezno ublažena, se lahko posadka znajde v okoliščinah, v katerih letalo zaradi močnega atmosferskega pojava zapusti območje varnega delovanja letala, kar lahko povzroči nenadno izgubo nadzora nad letalom, znatno poslabšanje zmogljivosti ali lastnosti upravljanja letala ali pa poškodbe potnikov in posadke zaradi nenadnih gibanj letala.

Čeprav so učinki podnebnih sprememb na nevarne vremenske pojave dolgoročnejši, jih je treba upoštevati, da zagotovimo, da bodo ocene varnostnih tveganj in ukrepi za njihovo zmanjševanje dolgoročno učinkoviti.

Boljše razumevanje teh učinkov podnebnih sprememb je koristno za vse vrste letalskih operacij. Vendar se začetni poudarek namenja komercialnemu zračnemu prevozu s potniškimi letali, saj prepeljejo največ potnikov, hkrati pa so večja letala potencialno izpostavljena raznolikim atmosferskim razmeram in vremenskim nevarnostim med letom.

EASA, pri delu katere aktivno sodeluje tudi Agencija za civilno letalstvo, trenutno pridobiva vedno več znanja o učinkih podnebnih sprememb na varnost v letalstvu, z namenom, da to znanje uporabi pri ocenjevanju varnostnih vprašanj.

Ena od posledic podnebnih sprememb pa so tudi močnejše turbulence. Kako bo to vplivalo na varnost potovanj? Ali lahko letala zaradi tega strmoglavijo?

Zaradi podnebnih sprememb se lahko v prihodnosti poveča pogostost zmerne ali močnejše nepričakovane turbulence na potovalni višini letenja, povezane z ozkimi pasovi zelo hitrega vetra v zgornjih plasteh troposfere (jet stream).

Nekatere raziskave, ki jih povzema European Plan for Aviation Safety, ki ga pripravlja EASA, na primer nakazujejo znatno povečanje verjetnosti, da bo zmerna ali močnejša turbulenca na potovalnih višinah nad severnim Tihim oceanom, jugovzhodno Azijo in severnim Atlantikom.

Turbulenca sama po sebi običajno ni vzrok za strmoglavljenje letal, kljub temu pa so poškodbe potnikov zaradi nenadnih sunkov vedno pogostejše. V zadnjih letih statistika kaže na porast tovrstnih incidentov, zlasti zaradi nenapovedanih turbulenc na potovalnih višinah.

Zato vsem potnikom svetujemo, da so z varnostnim pasom pripeti ves čas poleta – tudi kadar signal za pripenjanje ni prižgan in posadka tega posebej ne zahteva. Varnostni pas je najučinkovitejša zaščita pred poškodbami v primeru nenadnih premikov letala.

Kdaj se zgodi največ letalskih nesreč: po nekaterih podatkih naj bi bilo to med pristankom in vzletom. Ali to drži?

Res je, da se največ letalskih nesreč zgodi med vzletom in pristankom, čeprav ti fazi skupaj predstavljata le približno 10–12 odstotkov celotnega časa leta.

Podatki IATA kažejo, da se kar 49 odstotkov vseh usodnih letalskih nesreč zgodi med pristajanjem, medtem ko se jih 13 odstotkov zgodi med vzletom in začetnim vzpenjanjem. K temu pripomoreta večji obseg nalog posadke v teh ključnih trenutkih in zelo omejen čas za ustrezen odziv ob nepričakovanih okoliščinah. Zaradi tega so osredotočenost, usklajenost in pripravljenost vseh članov posadke v teh fazah leta še posebej pomembne.

Tik pred vzletom in pristankom kabinsko osebje izvaja tako imenovani silent review – tihi pregled, za katerega potniki običajno sploh ne vedo. Gre za varnostno rutino, pri kateri se člani posadke v tišini mentalno pripravijo na morebitne izredne razmere: v mislih si ponovijo, kje so izhodi, kako bi ukrepali ob evakuaciji, kje je najbližja varnostna oprema in kakšni bi bili njihovi prvi koraki v primeru nesreče.

To je eden od nevidnih, a ključnih delov njihovega dela, ki zagotavlja, da lahko v kriznih trenutkih hitro in odločno ukrepajo – za vašo varnost.

Enako velja v pilotski kabini, kjer v teh kritičnih fazah leta velja t. i. sterile cockpit rule. To pomeni, da se piloti pod višino 3.000 metrov osredotočajo izključno na upravljanje letala, brez nepotrebnih pogovorov ali motenj. Tako zagotovijo popolno zbranost in pripravljenost za varno izvedbo vzleta ali pristanka.

Ali pri varnosti obstajajo razlike med dvema proizvajalcema letal: Airbus in Boeing? So večja letala sicer bolj varna kot manjša?

Airbus in Boeing sta največja svetovna proizvajalca potniških letal. Obe podjetji izdelujeta letala, ki morajo prestati zelo stroge postopke certificiranja, ki jih določajo agencije, kot sta EASA in FAA (Ameriška zvezna uprava za letalstvo). Vsako novo letalo mora dokazati, da je varno v vseh okoliščinah, od izgube motorja do evakuacije potnikov.

Čeprav so v preteklosti nekatera letala imela več incidentov (na primer boeing 737 max), je treba razumeti, da so bile te napake sistemsko odpravljene in da letala danes letijo šele, ko so popolnoma skladna z najvišjimi varnostnimi standardi. V praksi to pomeni, da ni objektivnega dokaza, da bi bila Airbusova letala varnejša od Boeingovih ali obratno.

Načelno večja letala nudijo nekaj prednosti, ki lahko prispevajo k varnosti. Zaradi večjega števila sistemov in redundanc (rezervnih sistemov), večje mase, ki bolje duši tresljaje, in pogosto izkušenejših posadk na daljših in mednarodnih poletih se večja letala lahko vedejo stabilnejše v zahtevnih razmerah, kot so turbulence ali močan veter.

Vendar to ne pomeni, da so manjša letala nevarna. Tudi regionalna letala (na primer embraer, bombardier) prestajajo enako stroga varnostna preverjanja in se uporabljajo za krajše razdalje, na katerih je let krajši, vremenske razmere pa pogosto stabilnejše. Razlike se kažejo bolj v udobju (na primer manj prostora ali več čutne turbulence), ne pa v varnostni učinkovitosti.

Bi ocenili, da je letalska varnost v Evropi nasploh dobra?

Pandemija covida-19, vojna v Ukrajini, visoka inflacija, pomanjkanje delovne sile in motnje v dobavnih verigah so v zadnjih letih močno obremenili svetovno gospodarstvo, še posebej letalsko industrijo.

Kljub vsem tem izzivom pa evropsko letalstvo ostaja izjemno varno. Tveganja se pravočasno zaznavajo in učinkovito obvladujejo, za kar skrbijo EASA in nacionalni nadzorni organi, kot je v Sloveniji agencija za civilno letalstvo. Njihova vloga je ključna pri ohranjanju visoke ravni varnosti, saj certificirajo, nadzirajo in spremljajo delovanje letalskih subjektov ter s tem skrbijo, da je evropski zračni prostor varen za vse uporabnike – tudi v času povečane negotovosti.

Pomemben dejavnik v sistemu varnosti je tudi Air Safety Committee (ASC), strokovni odbor, ki deluje pod okriljem Evropske komisije v Bruslju. Odbor ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju varnosti civilnega letalstva v celotni Evropski uniji. Njegova glavna naloga je upravljanje evropskega seznama prepovedanih letalskih prevoznikov in držav (t. i. EU Air Safety List), na katerega so uvrščeni tisti subjekti, za katere velja, da ne izpolnjujejo minimalnih mednarodnih varnostnih standardov. Ta seznam je javno dostopen na spletni strani Evropske komisije.

Pa so danes letala varnejša kot pred na primer desetletjem?

Varnost letal je v zadnjih 40, 50 letih doživela ogromen preskok. Sodobna letala so opremljena z napredno elektroniko, natančnimi navigacijskimi sistemi, zmogljivimi radarji za zgodnje zaznavanje vremena (tudi neviht in turbulenc), samodejnim sistemom za preprečevanje trkov v zraku (TCAS) in z računalniškimi sistemi, ki stalno nadzorujejo delovanje motorjev in drugih vitalnih sistemov. Tudi materiali, iz katerih so letala izdelana, so danes lažji, trpežnejši in odpornejši proti obremenitvam. Sistem vzdrževanja je digitaliziran, vsaka komponenta ima sledljivost, okvare pa se pogosto odkrijejo, še preden bi povzročile resno težavo.

Tehnološki napredek v potniški kabini je v zadnjih desetletjih bistveno prispeval k večji varnosti, udobju in splošni kakovosti potniške izkušnje. Čeprav potniki pogosto najprej opazijo spremembe, povezane z udobjem, kot so večji zasloni, boljši sedeži ali brezžični internet, imajo številne izboljšave tudi pomembno varnostno funkcijo. Sodobni materiali v kabini so ognjevarni in bolje blažijo udarce, LED-osvetlitev pa se samodejno prilagaja fazam leta, kar olajša orientacijo in omogoča boljšo vidljivost v primeru izrednih razmer. Talne označbe poti do izhodov so vidnejše, sistem za kisik in uravnavanje tlaka pa še bolj zanesljiv.

Napredovala je tudi komunikacija med posadko in potniki. Digitalni zasloni vse pogosteje nadomeščajo klasične predstavitve varnostnih postopkov, kar pripomore k večji pozornosti potnikov. Kabinsko osebje ima dostop do naprednih komunikacijskih sistemov, ki omogočajo hitro ukrepanje v nujnih primerih ter učinkovito povezavo s pilotsko kabino.

Tudi udobje ima svojo varnostno vrednost – zmanjšanje hrupa, večja prostornost in nadzor temperature v kabini zmanjšujejo stres in utrujenost, kar vpliva na dobro počutje tako potnikov kot posadke. V novejših letalih ima kabinsko osebje pogosto na voljo pametne naprave z informacijami o potnikih, vključno s posebnimi potrebami ali zdravstvenimi opozorili, kar omogoča hitrejše in bolj prilagojeno ukrepanje v izrednih razmerah.

Kaj pa svetujete tistim, ki jih je kljub temu strah letenja? Kako naj premagajo ta strah?

Strah pred letenjem je povsem običajen, tako kot vsak drug strah, ki izvira iz neznanega ali iz občutka izgube nadzora. A kot pri drugih oblikah strahu tudi tukaj velja: ko stvar bolje spoznaš, postane manj strašljiva, včasih pa celo popolnoma izgine.

Letalo je eno najvarnejših prevoznih sredstev na svetu. Vsak let vključuje natančno načrtovanje, tehnične preglede, usposobljeno posadko in stalni nadzor nacionalnih letalskih oblasti. Vse je narejeno z enim samim ciljem – varnost potnikov. Mnogokrat ljudje občutijo strah, ker ne razumejo, kaj se dogaja med letom – zakaj se letalo trese (turbulenca), zakaj slišijo določene zvoke ali zakaj se v določenem trenutku ugasne luč. Ko te pojave spoznamo, strah izgine.

Zato je prvi korak k premagovanju strahu informiranost – spoznavanje osnovnih zakonitosti letenja, zaupanje podatkom o varnosti, pogovor s člani posadke ali strokovnjaki. Poleg tega svetujemo, da ljudje, ki jih je strah letenja, spremljajo promocijske aktivnosti, ki jih izvajata EASA in agencija za civilno letalstvo, lahko tudi z udeležbo katerega od dogodkov agencije za civilno letalstvo, kot je vsakoletna konferenca o letalski varnosti.

Pomembno je tudi, da si potniki dovolijo imeti strah – in ga ne potlačijo. A obenem morajo vedeti, da ta strah ni nekaj, kar jih mora omejevati. Ko spoznajo, kaj se skriva za njim, in mu pogledajo v oči, običajno ugotovijo, da v resnici ni tako strašen. In morda bo že naslednji polet priložnost za novo, svobodnejšo izkušnjo. Če se med poletom vseeno pojavi tesnoba, strah brez zadržkov zaupajte kabinskemu osebju – tam je tudi zato, da vas pomiri in poskrbi, da se počutite varno.