Menu ItemSlovenska policija je letos obravnavala že okoli 8.200 nezakonitih prehodov meje. Med tujci, ki so letos prišli v Slovenijo, je največ Afganistancev, Pakistancev in prebivalcev Bangladeša. Na ministrstvu za notranje zadeve so si za cilj zadali pripravo celovite migracijske strategije, ki bo temeljila na načelu zagotavljanja varne, solidarne in vključujoče družbe.
Predstavnik sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije Tomaž Pavček je na novinarski konferenci povedal, da je policija v prvih sedmih mesecih letošnjega leta obravnavala nekaj več kot 8.200 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. “To je skoraj 80-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem lani. A kljub temu je treba poudariti, da gre za manj kot 10-odstotni porast v primerjavi z enakim obdobjem v letih 2019 in 2020,” je še povedal Pavček.
Med tujci, ki so prišli v Slovenijo, je največ Afganistancev, Pakistancev in prebivalcev Bangladeša. So pa na policiji zaznali povečanje prihodov tujcev s Kube, Indije in Burundija: “Gre za tri države, katerih državljani za vstop v Srbijo ne potrebujejo vizuma.”
Pavček je še dejal, da so na policiji zaznali zelo veliko dejavnost kriminalnih združb in posameznikov, ki tem ljudem pomagajo pri prestopu državne meje. “Letos smo prijeli že 130 oseb, ki so osumljeni kaznivega dejanja nedovoljenega prehajanja državne meje,” je še dodal Pavček in dodal, da med njimi prevladujejo državljani Srbije.
Skoraj 90-odstotkov prijetih tujcev, ki so nezakonito prišli v Slovenijo, je izrazilo namero za mednarodno zaščito, zato so jih odpeljali v azilni dom, še pravijo na policiji. “Nekateri posamezniki so sicer po nekaj dneh, nekateri pa celo po nekaj urah, azilni dom zapustili in se odpravili proti ciljnim državam,” je še dodal Pavček.
Priprava celovite migracijske strategije na ministrstvu za notranje zadeve
Simona Zavratnik iz kabineta ministrice za notranje zadeve pa je povedala, da so si na ministrstvu za cilj zadali pripravo celovite migracijske strategije, ki bo temeljila na treh načelih: zagotavljanju varne, solidarne in vključujoče družbe.
Zavratnik je dejala, da so sicer migracije stalnica vseh človeških družb, a da so v zadnjih letih postale vse bolj kompleksne: “Države moramo to kompleksnost naslavljati predvsem z visokimi demokratičnimi standardi.”
Ob tem je dejala še, da je varnost zelo pomembna dobrina tako za lokalne prebivalce ob meji, za širšo javnost, Evropsko unijo in ljudi na migrantskih poteh. “Spoštovanje človekovih pravic je temelj. To je naša garancija za to, da bomo zagotavljali varnost vsem. Če je kdorkoli izključen, smo hitro lahko priča demokratičnim zdrsom,” je še povedala Zavratnik. Dodala je še, da celovita migracijska politika pomeni, da “nihče ne bo ostal zadaj in da bomo obravnavali vse migrante in prosilce za azil”.
“Solidarnost in vključujoča družba sta principa, ki pomenita odmik od ograje in rezilne žice. Pomenita pa tudi zavezo, da delujemo v smeri zavzemanja za migracije, ki bodo zakonite, varne in urejene,” je še povedala Zavratnik. Dodala je še, da na ministrstvu migracij ne dojemajo kot grožnje: “Ne kot kulturne, ne kot ekonomske in ne kot varnostne grožnje. Migracije so bile in so še vedno dejavnik sodobnih družb in v tem smislu jih moremo tudi obravnavati.”
Na vprašanje, kdaj bo migracijska strategija pripravljena, pa je Zavratnik odgovorila, da so na ministrstvu izvedli že kar nekaj vsebinskih sestankov s predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij, akademsko in raziskovalno skupnostjo ter župani vzdolž slovensko-hrvaške meje. “V začetku jeseni pričakujem zelo konkretne nadaljnje aktivnosti. Strategija pa bo relativno hitro dobila svoje prve obrise. Pričakujem, da bodo do konca leta že storjeni prvi konkretni koraki,” je še dodala Zavratnik.
Notranja ministrica Tatjana Bobnar se je pretekli teden srečala s predstavniki akademskih in raziskovalnih institucij, ki delujejo na področju migracij, azila in človekovih pravic in se seznanila z njihovimi aktualnimi raziskovalnimi projekti. Bobnar je v nadaljevanju predstavila načrte in aktivnosti ministrstva za pripravo celovite migracijske strategije.
Srečanja so se udeležili predstavniki filozofskih fakultet v Ljubljani in Mariboru, Inštituta za narodnostna vprašanja, Mirovnega inštituta in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Sredi julija pa so pripadniki Slovenske vojske – ob prisotnosti notranje ministrice Bobnar in vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava – začeli odstranjevati žičnato ograjo na slovenski južni meji.
“Migracije niso in ne bodo izginile, vendar je ta rezilna žica popolnoma nesorazmeren ukrep. Čas je pokazal, da nobena ograja ne more preprečiti migracij. Povzročila pa je marsikatero tragedijo, ko so se ji ljudje izogibali in umikali in pri tem umirali v in ob reki Kolpi,” je ob začetku odstranjevanja rezilne žice povedala notranja ministrica Bobnar.
Lindav je pred dnevi tudi ocenil, da je policija zmožna nadzorovati mejo, tudi ko bo ograja odstranjena. Pritok prebežnikov v državo v preteklih letih ni ogrozil varnosti; kazniva dejanja z najhujšimi posledicami se po njegovih besedah zgodijo v družini, zato je naslavljanje družinskega nasilja takoj za migracijami druga strateška usmeritev policije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje