Menu Item
Poslanke in poslanci v državnem zboru so z 49 glasovi za in 20 glasovi proti potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki v prvi vrsti omejuje vlado pri tistih epidemioloških ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Potrdili so tudi vse predlagane amandmaje, ki so jih predlagali v poslanskih skupinah Svoboda, Levica in SD. Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek so ga vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Gibanje Svoboda).
Poslanke in poslanci v državnem zboru so pričakovano potrdili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih. Za je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 20. Prav tako so potrdili vse vložene amandmaje na zakon, ki so jih predlagale poslanske skupine Gibanje Svoboda, Levica in SD. Pred odločanjem o noveli zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) so predstavniki poslanskih skupin obrazložili svoja mnenja. Pred državnim zborom pa se je med glasovanjem zbralo tudi nekaj deset protestnikov, nezadovoljnih z načinom sprejemanja novele.
Mnenje poslanske skupine NSi je predstavila Vida Čadonič Špelič. V NSi so ponovili, da ne bodo destruktivna opozicija, saj menijo, da na primeru epidemije ne želijo politizirati in bodo koalicijo podpirali pri učinkovitem obvladovanju epidemije. “Radi bi podprli ta zakon, a ga ne moremo, saj se nam zdi, da je ta zakon bolj priročnik kot zakonska podlaga. Smernice so seveda lahko prostovoljne, ampak ukrepe pa je treba predpisati, da bi ljudi lahko obvarovali,” je še povedala Čadonič Špelič.
Miha Kordiš je v imenu poslanske skupine Levica poudaril, da je bil zakon o nalezljivih boleznih precej na slabem glasu, predvsem zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala vlada Janeza Janše. “Ukrepi, ki so jih sprejemali pod krinko epidemije, čeprav z epidemijo niso imeli nobene zveze. Šlo je zgolj za teroriziranje državljank in državljanov. Zakon o nalezljivih boleznih je treba posodobiti in popraviti,” je povedal Kordiš in dodal, da je treba omejiti, kaj lahko katerakoli vlada počne v razmerah epidemije. Povedal je še, da mora vlada, če se bodo epidemiološki ukrepi podaljševali, podporo iskati v državnem zboru, kjer bi te ukrepe nato potrdili. “S to novelo zakona uvajamo varovalko, po kateri mora imenovana vlada polagati račune pred državljane in državni zbor. Poslanci moramo imeti možnost potegniti zavoro,” je še povedal Kordiš.
Prvopodpisana predlagateljica novele zakona Janja Sluga je v obrazložitvi mnenja poslanske skupine Gibanje Svoboda povedala, da je zakon o nalezljivih boleznih v zadnjih dveh letih postal eden najbolj razvpitih zakonov v glavah ljudi. Povedala je še, da so v preteklih dneh od številnih državljank in državljanov prejeli sporočila, v katerih so ljudje izražali zaskrbljenost nad novelo predlaganega zakona: “Če bi tisti, ki so še danes v dvomih in bi dejansko poznali natančno vsebino, dobili odgovore in uvideli, da ta zakon počne natanko tako, kar so si želeli: omejuje vlado pri samovoljnem ukrepanju.” Sluga še meni, da se s to spremembo upravljanje epidemije vrača v roke strokovne skupine, prav tako pa je nujno, da se vsi morebitni novi ukrepi uvedejo ustrezno ter da so na ustrezen način tudi predstavljeni javnosti.
Podporo so že napovedali v poslanskih skupinah Gibanje Svoboda, SD in Levica, podprli ga ne bodo v opozicijski SDS, poslanska skupina NSi pa mu ne bo nasprotovala, saj meni, da je pomembno, da se odpravijo vse neustavnosti dozdajšnjega zakona. Trije poslanci SD sicer svojih podpisov za zakon niso prispevali, saj menijo, da bi imel zakon večjo legitimnost, če bi ga državni zbor obravnaval po rednem in ne po skrajšanem postopku ter da bi v proces bolj vključili tudi javnost. So pa povedali, da se z vsebino zakona strinjajo.
Poslanci so včeraj ob koncu seje že opravili obravnavo zakonskega predloga. Kot je v obrazložitvi stališča povedala prvopodpisana predlagateljica zakona Janja Sluga, novela zakona o nalezljivih boleznih odpravlja neustavnost, tudi “kdo, kaj, kje, zakaj in kako dolgo lahko sprejema ukrepe” za zamejevanje epidemije.
Kaj prinaša nov zakon o nalezljivih boleznih?
Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. Državni zbor se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
Predlog ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, prav tako ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, ampak nekatere celo črta, navajajo predlagatelji.
Predlog se po pojasnilih predlagateljev zgleduje po nekaterih tujih praksah. Parlamentarni nadzor so po tem zgledu v predlog vključili zato, da vlada v primeru epidemije nalezljive bolezni ne bi bila edini organ, ki bi odločal o posegih v človekove pravice.
Osnovni namen predloga je sicer slediti odločbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da zakon v nekaterih delih ni skladen z ustavo.
Do sprejetja zakona po skrajšanem postopku so kritični tudi v Inštitutu 8. marec. Na Facebooku in Twitterju so zapisali, da so prepričani, da bi obravnavno po rednem postopku lahko izvedli do začetka parlamentarnih počitnic.
Zakaj se ZNB ne bi smel sprejemati po skrajšanem postopku in analiza posameznik členov ⬇️ (1/5) pic.twitter.com/iatqKTkRPh
— Inštitut 8. marec (@8Marec) June 27, 2022
Epidemiolog in vodja strokovne skupine za obvladovanje epidemije koronavirusa Mario Fafangel je včeraj predstavil tri možne scenarije, na katere se pripravlja strokovna skupina. Kot je povedal, bodo, če bo stanje epidemije podobno, kot je sedaj, ukrepi prostovoljni. Kdo so še ostali člani nove strokovne skupine in kaj so predlagali, si lahko preberete tukaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!