Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?

Koronavirus 20. Jun. 202219:00 > 19:30
Delite:
cepljenje, cepivo
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Minuli petek so poslanci koalicije v parlamentarni postopek vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Pod zakon pa se niso podpisali trije poslanci Socialnih demokratov, saj nasprotujejo temu, da bi bil obravnavan po skrajšanem postopku. Medtem so se po družbenih omrežjih razširile lažne trditve o tem, da bo z zakonom uvedena možnost obveznega cepljenja proti covidu. Očitno zaskrbljeni prebivalci so poslance in predstavnike vlade zasuli s stotinami mailov, v katerih jim pišejo, naj zakona ne podprejo.

Vlada Roberta Goloba je med svoje prioritete uvrstila priprave na jesenski val epidemije. Podlaga za zakonito ukrepanje ob morebitnih zaostrenih epidemioloških razmerah bo prenovljeni Zakon o nalezljivih boleznih, ki so ga v petek v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicije. Golob je večkrat povedal, da si bodo prizadevali, da bo zakon sprejet do parlamentarnih počitnic.

Besedilo sicer ni novo, gre za predlog ZNB, ki ga je v sodelovanju z zdravstveno in pravno stroko pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. V tej obliki zakon ne bo več neskladen z ustavo – da je tak, je še v času prejšnje vlade ugotovilo ustavno sodišče. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v osnovni predlog zakona Pravne mreže vključil le dva manjša popravka – v neodvisno strokovno skupino, ki bi ob izbruhu nalezljive bolezni koordinirala ukrepe, je dodal predstavnika mikrobiološke stroke, kliničnima centroma Ljubljana in Maribor pa je naložil obveznost rednega posredovanja določenih podatkov v povezavi z epidemijo.

Strokovna skupina po novem predlogu ZNB:

“Strokovno skupino vodi predstavnik epidemiološke znanosti, sestavljajo pa jo še vsaj predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne znanosti ter strokovnjak za bolezen, ki se določi glede na predvidljive zaplete nalezljive bolezni, ter mikrobiolog.”

“Bistvo je, da ne bo nobena vlada, tako kot prejšnja, imela neomejena pooblastila pri sprejemanju protikoronskih ali pa katerihkoli ukrepov, ki so povezani z virusom,” je zatrdila prvopodpisana pod zakon, poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, “pač pa, da bo vlada pri tem omejena in da jo bo zelo strogo pri tem nadziral državni zbor.” Sluga je ob tem ponovila večkrat izrečene Golobove besede o tem, da bodo imeli vsi ukrepi strokovne podlage.

Zakaj skrajšani postopek?

Zakon bo obravnavan po skrajšanem postopku, saj mora biti sprejet čim prej, da bo jeseni ob morebitnem novem valu imela vlada ustavno skladno zakonsko podlago za ukrepanje. Ob vložitvi zakona je zapisano, da bo obravnavan po skrajšanem postopku, “ker gre za manjše spremembe in dopolnitve zakona”, spreminja se namreč le nekaj členov, ki bodo zagotovili, da bo zakon usklajen z ustavo.

V Pravni mreži ne nasprotujejo skrajšanemu postopku, saj je bila javna obravnava izvedena že, ko je bil zakon v zelo podobni obliki obravnavan pod prejšnjo oblastjo. Dvomesečni rok, ki ga je določilo ustavno sodišče, pa je že zdavnaj potekel.

Spremembe zakona so objavljene na tej povezavi.

Svojih podpisov za zakon pa niso prispevali trije poslanci Socialnih demokratov Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim. Med podpisanimi poslanci prav tako ni poslanca Gibanja Svoboda Bojana Čebele, toda glede na pojasnila njegove poslanske skupine, Čebela nima vsebinskih zadržkov in je njegov podpis izpadel po pomoti.

Trije poslanci SD pa svojih podpisov niso prispevali namenoma. Menijo namreč, da bi bil imel zakon večjo legitimnost, če bi ga obravnavali po rednem postopku in bi bila v proces (bolj) vključena tudi javnost. “V poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da je Zakon o nalezljivih boleznih potrebno spremeniti, toda želimo si, da bi v postopek bila vključena čim širša zainteresirana javnost. ZNB je pomemben zakon, ki mora biti sprejet v čim večjem konsenzu, zato bi bila primernejša obravnava po rednem postopku, ki bi omogočala javno predstavitev mnenj, kar bi tudi zakonu dalo večjo legitimnost,” so zapisali.

Pojasnjujejo še, da so v SD podali vsebinske predloge, ki so v večini tudi bili upoštevani. In kako bodo poslanci glasovali, ko bo šlo zares? “Skozi zakonodajni postopek se bo izkazalo, ali bodo vsi poslanci SD predlog tudi podprli, načeloma zakonu ne bomo nasprotovali,” pravijo.

Na stotine mailov

Zadržanost treh poslancev je verjetno posledica tega, da gre za zelo občutljivo temo, zaradi katere so bili poslanci v prejšnjem mandatu deležni zmerjanja in celo pljunkov. Ob vložitvi predloga ZNB je na družbenih omrežjih znova završalo. Očitno zaskrbljeni prebivalci so poslance in predstavnike vlade zasuli s stotinami mailov, v katerih jim pišejo, naj zakona ne podprejo. “Številna civilna družba zahteva javno razpravo z vključitvijo CELOTNE STROKE. V nasprotnem primeru je jasno, da civilne družbe ne spoštujete in da zakoni, ki so sprejeti na tako nedemokratičen način, ne pomenijo NIČ,” piše v večini mailov. Poslanci so množico mailov dobivali že ob preteklih odločitvah, povezanih z epidemijo.

Mnoge očitno skrbi, da bi bila s spremenjenim zakonom uvedena možnost obveznega cepljenja proti covidu, kar ne drži. “Zakon v nobenem smislu ne uvaja novega obveznega cepljenja,” pravijo v Gibanju Svoboda, “cepljenje proti covidu-19 bo ostalo prostovoljno.” Nasprotno pa, kot pojasnjujejo, novi ZNB “preprečuje samovoljo vlad v primerih epidemij, uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov in bistveno večjo vlogo in odgovornost namenja strokovni skupini, v kateri ne bodo le predstavniki medicinske, temveč tudi drugih strok.”

V Gibanju Svoboda mirijo tudi, da spremembe zakona ne predvidevajo nobenega dodatnega zapiranja šol, ki se jih po zagotovilih predstavnikov vlade tudi ne bo zapiralo, prav tako ne nalagajo obveznosti nošenja mask v šolah. Novela zakona ne uvaja nobenih novih prekrškovnih postopkov ali glob, temveč jih celo črta. “V 57. členu, ki se nanaša na globe, zelo jasno črtamo – še enkrat ponavljam – črtamo globe za kršenje ukrepov in črtamo globo 12 tisoč evrov, ki jo je uvedla prejšnja vlada zaradi splošne nevarnosti za zbiranje,” je v izjavi povedala Janja Sluga.

Medtem ko posamezniki obljubam politikov ne verjamejo in vztrajajo, “da bodo, če bo treba, celo poletje kampirali pred parlamentom, dokler ne bodo slišani,” pri Golobovih pravijo, da se zavedajo “da se bo večina javnosti pomirila šele, ko bo z izkušnjo spoznala, da sedanja vlada deluje drugače kot prejšnja – tudi v morebitnih kriznih razmerah. Želimo si, da določil ZNB-ja v Sloveniji ne bi bilo treba nikoli več uporabiti, a dejstvo je, da mora biti država pripravljena tudi na morebitne hujše epidemije. Zato želimo in moramo poskrbeti, da si nobena vlada v prihodnosti ne bo mogla več privoščiti dejanj, kakršnim smo jim bili priča zadnji dve leti.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar