Menu Item
Tudi po nedavni odpravi ukrepa začasnega znižanja davka na dodano vrednost država še vedno blaži cene električne energije za gospodinjstva. Vsaj do konca leta bo namreč v veljavi regulacija cen električne energije, prispevek za obnovljive vire energije in trošarina sta za polovico nižja kot sicer. Pogledali smo, kakšne bi bile naše položnice, če bi se država zdaj umaknila iz enačbe.
Vlada je od začetka lanskega leta, ko se je energetska kriza začela zaostrovati, sprejela več ukrepov, s katerimi blaži cene električne energije za gospodinjstva, podjetja in zavode.
Konec maja je prvega odpravila: znižani davek na dodano vrednost (DDV) je z 9,5 odstotka znova dvignila na 22 odstotkov. Znižanje je namreč septembra uvedla z namenom blaženja stroškov v času kurilne sezone, ki se je zdaj končala, je ob ukinitvi dejal minister za gospodarstvo Matjaž Han. Ponoven dvig DDV pri enaki porabi pomeni za okoli desetino višjo položnico.
Kje država še pomaga?
Še vedno pa je v veljavi več ukrepov. Najpomembnejši je regulacija cen elektrike, ki jo je vlada uvedla s septembrom in je sprva veljala za leto dni, aprila letos pa jo je vlada že podaljšala do konca leta. Enotna tarifa stane 9,8 centa za kilovatno uro (kWh), visoka tarifa 11,8 centa, nizka pa 8,2 centa za kWh (vse brez DDV).
Po neuradni oceni, ki so jo za nas podali pri enem od trgovcev z elektriko, bi enotna tarifa, ki jo je vlada postavila pri 9,8 centa za kWh, brez regulacije trenutno znašala okoli 15 centov za kWh. Odjemalec z enotno tarifo in povprečno porabo, ki znaša 330 kWh mesečno, danes, ko so cene regulirane, plačuje okoli 60 evrov (z DDV), v primeru ukinitve regulacije pa bi se znesek dvignil na 81 evrov. 50-odstotni dvig cene elektrike bi torej pomenil okoli 35-odstotni dvig zneska na položnici.
Kot napisano, je regulacija v veljavi do konca leta, Evropska komisija pa Sloveniji svetuje, da takrat subvencije odpravi, da omili pritisk na javne finance. Tudi razliko v ceni namreč zdaj plačujemo sami, le da prek proračuna, saj bo vlada trgovcem plačala nadomestilo med regulirano in neregulirano prodajno ceno elektrike.
Kakšna bo v začetku prihodnjega leta cena elektrike za gospodinjstva, je precej odvisno od tega, kdaj je trgovec zakupoval elektriko na trgu (terminske pogodbe). To je še posebej pomembno v zadnjih dveh letih, ko so cene na borzi zelo volatilne. Cena pasovne (baseload) elektrike za prvo četrtletje prihodnjega leta na madžarski borzi Hudex se od februarja naprej giblje med 150 in 200 evrov za megavatno uro (MWh).
Do konca avgusta velja tudi ukrep 50-odstotnega znižanja prispevka za obnovljive vire energije (OVE + SPTE). Ta za odjemalca z obračunsko močjo 10 kilovatov namesto 7,38 danes stane 3,69 evra. Če vlada ukrepa ne bo podaljšala, bo oktobrska položnica za tega odjemalca višja za 3,69 evra (plus DDV).
Ta teden pa je vlada podaljšala tudi uredbo o cenah trošarin za energente. Medtem ko je trošarine za goriva dvignila, je ohranila znižano trošarino za elektriko, ki velja vse od lanskega februarja. Takrat so jo s predhodnih 3,05 centa na kWh znižali na 1,525 centa na kWh. Gre sicer za majhen dodatek na položnici, ki za povprečnega odjemalca znaša okoli pol evra mesečno (plus DDV).
Postopno zvišanje omrežnine
Poleg konca regulacije se bo v začetku prihodnjega leta zgodila še ena sprememba, Agencija RS za energijo namreč spreminja način izračunavanja omrežnine.
Določenih bo pet blokov z različno tarifno postavko, ki se bo razlikovala glede na obdobje v dnevu, delovni ali dela prost dan in glede na višjo oziroma nižjo sezono. Bolj bo omrežje obremenjeno, višje bodo postavke, in obratno.
A v skladu s pojasnili Agencije RS za energijo, se za odjemalca, ki določene dogovorjene moči s strani elektrooperaterja ne bo spremenil, prvi dve leti ne bo nič spremenilo. Če bo dogovorjeno moč kdaj prekoračil, bo v dveletnem prehodnem obdobju informiran o stroških, ki bi mu s tem lahko nastali. Po letu 2026 pa bo v primeru prekoračitve moči to tudi plačal.
Agencija naj bi tarife določila jeseni. Kot smo pisali, je sicer v prihodnjih letih pričakovati postopno zvišanje omrežnine, saj bodo distributerji pospešeno vlagali v omrežje, agencija pa jim povrne upravičene stroške vlaganj, ki jih financira s pobrano omrežnino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
