Menu Item
Novo šolsko leto prinaša spremembe tako v osnovne in srednje kot glasbene šole. Med drugim bo v nekaterih osnovnih šolah razširjen program nadomestil podaljšano bivanje, dopolnilni pouk in interesne dejavnosti. Tuji jezik bo odslej za prvošolce obvezen, za tretješolce pa bo obvezno nacionalno preverjanje znanja. Spreminjajo se tudi pravila za vpis v srednjo šolo: v primeru omejitve vpisa bodo namreč upoštevali rezultate NPZ iz devetega razreda. Kaj vse bo torej septembra drugače?
Podaljšano bivanje, dopolnilni pouk in interesne dejavnosti nadomešča RaP
Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, neobvezni izbirni predmeti ter interesne dejavnosti bo v nekaterih osnovnih šolah nadomestil razširjeni program (RaP). Za večino učencev se s septembrom ne bo spremenilo prav veliko: v prihajajočem šolskem letu bodo namreč RaP izvajali na 144 osnovnih šolah, kjer so ga do sedaj izvajali poskusno. Na ostalih šolah ga bodo uvajali postopoma: vsako leto ga bodo uvedli na dodatnih 80 šolah, vse šole pa ga bodo morale uvesti do leta 2028.
RaP ima tri vsebinske sklope: prvi je namenjen gibanju, zdravemu telesnemu in duševnemu počutju, drugi je humanističen, sem sodijo tudi lokalne proslave in kultura, tretji pa je učenje učenja, kjer so združeni delanje domačih nalog, dodatne razlage snovi in interesne dejavnosti. “Vse šole pa bodo morale imeti devet dodatnih ur gibanja,” je v marčevskem intervjuju za N1 poudaril šolski minister Darjo Felda in dodal, da se s to ureditvijo ničesar ne ukinja.
Tudi za starše sprememba ne bo velika: drugače bo to, da bodo po otroka lahko prišli le ob določeni uri, ko se bo končala ura, je poročalo Delo. RaP bo namreč imel 45-minutne ure, otroci pa si bodo za vsako uro, ko bodo v šoli, izbrali dejavnost. Ponudba dejavnosti bo odvisna od šole.
Bodo pa imeli učenci možnost, da se bodo lahko vrnili v šolo. “Če recimo nekdo trenira šport v nekem klubu, bo lahko po pouku šel na trening in se po treningu vrnil v šolo. Te možnosti do zdaj ni bilo,” je še povedal minister.
Rezultate NPZ bodo lahko upoštevali tudi ob vpisu v srednjo šolo
Med ključnimi novostmi je tudi, da bo rezultate nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) mogoče uporabiti tudi kot eno od meril pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa.
Otrokom, ki bodo 1. septembra postali devetošolci, bodo ob morebitni omejitvi vpisa v srednjo šolo poleg ocen v zadnjem triletju upoštevali tudi dosežke NPZ iz slovenščine in matematike. V primeru omejitve vpisa bodo ocene štele največ 60 odstotkov, NPZ iz posameznega predmeta pa največ 20 odstotkov.
Še vedno pa bodo devetošolci NPZ pisali le v enem roku. Če otroka ne bo na NPZ, bodo morali starši po novem v 24 urah ravnatelju sporočiti, zakaj otroka ni bilo, nato pa poslati še pisno dokazilo o upravičenosti razlogov za neudeležbo. Če bo otrok manjkal upravičeno, mu bodo izračunali nadomestne dosežke. To bodo naredili tako, da bodo izračunali mediano dosežkov učencev, ki so dosegli enako število točk iz ocen, je poročalo Delo.
NPZ obvezen tudi v tretjem razredu
NPZ bo v novem šolskem letu obvezno tudi za tretješolce. Doslej je bilo obvezno le ob zaključku 6. in 9. razreda. Pri tretješolcih bodo preverjali znanje iz slovenščine in matematike, na narodno mešanih območjih pa bodo učenci lahko namesto iz slovenščine opravljali NPZ iz italijanščine ali madžarščine.
Obvezen tuji jezik v prvem razredu
Od septembra se bodo morali vsi prvošolci učiti tudi prvega tujega jezika. Na ministrstvu so ob napovedi uvedbe prvega tujega jezika v prvi razred poudarili, da že zdaj pouk tujega jezika obiskuje 92 odstotkov osnovnošolcev.
Sprva so na ministrstvu predlagali tudi obvezno učenje drugega tujega jezika v tretji triadi. Vendar ta sprememba ni dobila dovolj podpore.
Več obveznosti za otroke, ki se šolajo na domu
S prihodnjim šolskim letom bodo natančneje določena tudi pravila o izobraževanju na domu. Po novem so morali starši o šolanju na domu šolo obvestiti do 16. avgusta (do zdaj velja, da morajo o tem šolo obvestiti do konca avgusta). Učenci bodo imeli tudi možnost, da med šolskim letom prekinejo šolanje na domu in se vrnejo v šolske klopi.
Število predmetov, iz katerih učenci ob koncu leta opravljajo izpit, se bo izenačilo s številom predmetov, ki jih imajo v šoli. Po dozdajšnji ureditvi so namreč opravljali le nekatere predmete. Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja opravljajo izpite iz slovenščine in matematike, učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pa iz slovenščine, matematike ter prvega tujega jezika. Pri učencih 7., 8. in 9. razreda se preverja znanje šestih določenih predmetov ter vsaj enega naravoslovnega in družboslovnega predmeta ter predmeta s področja umetnosti.
Učenci imajo možnost, da so vpisani v zasebne šole in tam uveljavijo možnost šolanja na domu. V tem primeru bodo morali učenci opraviti izpite iz predmetov, ki jih izvaja zasebna šola. Predmetov pa je v tem primeru lahko tudi več ali pa so drugačni kot na javnih osnovnih šolah.
Če učenec pri ocenjevanju znanja ne bo uspešen, bo moral prihodnje leto šolanje nadaljevati v javni ali zasebni osnovni šoli. Prav tako v naslednjih razredih otrok ne bo imel več možnosti šolanja na domu. Devetošolci, ki na ocenjevanju ne bodo uspešni, pa bodo lahko opravljali ali popravni izpit ali bodo 9. razred ponavljali.
Jasno so določene tudi obveznosti šole, zdaj so namreč v praksi nastajale razlike. Šole bodo morale izvesti predmetne izpite, kolesarski izpit, učencem omogočiti izposojo učbenikov in jih redno obveščati. Zakon uvaja tudi globe.
Novo šolsko leto spremembe prinaša tudi v šolske jedilnice: šolarji bodo imeli na jedilnikih več stročnic in manj predelane hrane. Ideja strateškega sveta za prehrano, ki ga je ustanovil predsednik vlade, o veganskih obrokih, pa ne bo uresničena, saj so ji ostro nasprotovali pediatri. Več o spremembah šolske prehrane: Kaj bodo po novem v šolah jedli otroci: veganske želje niso bile uslišane.
Učenci priseljenci se bodo k pouku lahko vključevali postopoma
Novo šolsko leto prinaša nekaj sprememb tudi za učence priseljence. V lanskem šolskem letu je bilo učencev priseljencev, katerih materni jezik ni slovenščina, okoli 18.000 oziroma 8,82 odstotka vseh osnovnošolcev.
Po novem se bodo učenci priseljenci k pouku lahko vključevali postopoma, glede na njihovo znanje slovenskega jezika. Tako bi se na primer lahko najprej vključili k predmetom, kot sta športna vzgoja in gospodinjstvo. Spreminja se tudi ocenjevanje. Učenci priseljenci so lahko prvo šolsko leto pri nekaterih premetih neocenjeni in vseeno napredujejo v naslednji razred. Tisti, ki se bodo k pouku vključili v drugem polletju, bodo lahko tudi leto za tem neocenjeni. Učenci priseljenci, ki se vključijo v 9. razred, pa bodo morali biti ob zaključku šolskega leta ocenjeni iz vseh predmetov.
Ob vključitvi v osnovno šolo se morajo udeležiti začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja.
Po novem bodo morale srednje šole intenzivni tečaj slovenščine ob prvi vključitvi v srednješolsko izobraževanje organizirati tako za dijake, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, kot tudi za tiste, ki so se v Sloveniji prvič vključili v 9. razred osnovne šole in niso opravili preizkusa znanja slovenščine po skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2, poroča STA.
Po novem mogoče sočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije
Dijaki in študentje iz socialno šibkejšega okolja, ki dosegajo izjemne dosežke, bodo lahko v prihodnjem šolskem letu sočasno prejemali državno in Zoisovo štipendijo, poroča STA. Tisti, ki bodo sočasno prejemali obe, ne bodo upravičeni do dodatka za uspeh, do dodatka za bivanje bodo upravičeni samo pri eni štipendiji, prav tako bo samo pri eni štipendiji mogoč dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. V prihodnjem šolskem letu bi zaradi tega lahko državno štipendijo prejemalo dodatnih 4.000 dijakov in študentov.
Dijakom na praktičnem usposabljanju bo moral delodajalec zagotoviti malico
Dijakom poklicnega in strokovnega izobraževanja bo odslej moral delodajalec v času praktičnega usposabljanja z delom zagotoviti malico. Delodajalec mora prehrano dijaku zagotoviti na enak način kot svojim zaposlenim.
Poleti sprejeta novela zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju pa ureja tudi pravno podlago za ukrepanje delovne inšpekcije glede pravic dijakov na praksi.
V glasbenem šolstvu glavna novost novi predmeti, povezani z jazzom
V glasbenem šolstvu je glavna novost uvedba novih predmetov, ki so povezani z jazzom. Poleti sprejeta novela zakona o glasbenih šolah poleg tega usklajuje poimenovanja za izobraževalne programe, ureja postopke izobraževanja na daljavo, posodablja zbiranje in varstvo podatkov staršev in otrok, natančneje določa pristojnosti in kriterije za uvedbo dodatnega pouka, izenačuje pravice učencev do podaljšanega izobraževanja, še piše STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje