Osnovnošolske ocene so v zadnjih letih pereča tema. Medtem ko se učenci borijo za vsako petico, ki izboljša njihove možnosti za vpis v želeno srednjo šolo, stroka opozarja na inflacijo petic, ki ne sporočajo več, koliko osnovnošolci zares vedo. Ob tem pa so šolarji pod vedno večjim pritiskom. Je razmere mogoče rešiti? Bi lahko pomagala ponovna uporaba rezultatov nacionalnega preverjanja znanja za vpis v srednjo šolo?
Za številne učence se zaključek osnovne šole v zadnjih letih spreminja v boj za dobre ocene. Odkar so ukinili učni uspeh, namreč ni dovolj, da ima učenec več petic kot štiric, ampak šteje že čisto vsaka ocena, ena štirica pa lahko sicer odličnega učenca loči od želene srednje šole. Vpis v srednjo šolo tako postaja vse bolj naporen za osnovnošolce, ki so pod vse večjim pritiskom. Tega čutijo tudi starši in učitelji, dogaja se, da starši v želji za dobro prihodnost otrok skušajo vplivati na učitelje.
Bi začarani krog boja za petice in posledično inflacije odličnih ocen, ki ne nosijo več informacije o znanju otrok, rešila ponovna uvedba nacionalnega preverjanja znanja kot enega od meril za vpis v srednjo šolo? Kako na to gledajo ravnatelji? Kakšno rešitev so v nov zakon o osnovni šoli zapisali na ministrstvu?
NPZ ni ocena, ne vpliva na uspeh in ne odraža kakovosti šole. Kakšen je namen?
Na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ, pogosto pa se mu reče tudi eksterci) vsi učenci v državi na isti dan rešujejo enake preizkuse znanja pod enakimi pogoji, naloge pa se ocenjujejo po enotnih merilih. Praviloma osnovnošolci NPZ pišejo maja, preizkus se opravlja le pisno in pri posameznem predmetu traja eno uro.
Pri šestošolcih se preverja znanje iz matematike, slovenščine in tujega jezika. Devetošolci pa pišejo NPZ iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta. Tega določi minister za šolstvo tako, da izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete, nato pa določi, iz katerega od teh bodo učenci preverjali znanje na posamezni osnovni šoli. Letos so bili za tretji predmet določeni fizika, likovna umetnost, tuji jezik in zgodovina. Na narodno mešanih območjih lahko učenci namesto slovenščine opravljajo NPZ iz italijanščine oziroma madžarščine.
Trenutno je preverjanje ob koncu 6. in 9. razreda obvezno. Izjema so učenci v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom in učenci iz tujine, katerih materni jezik ni slovenščina ter so se v šolo vključili v 6. ali 9. razredu, izhaja iz publikacije Nacionalno preverjanje znanja – Informacije za učence in starše, ki jo je pripravil Državni izpitni center.
Učencem se na NPZ ni treba posebej pripravljati, saj namen ni ocenjevanje znanja. “Dosežek učenca ne vpliva na zaključno oceno, ki jo ima učenec pri pouku določenega predmeta, niti na uspešen zaključek osnovne šole, niti ni namenjen temu, da bi le na podlagi dosežkov učencev pri NPZ celostno ocenjevali kakovost dela posamezne šole, ravnatelja ali posameznega učitelja,” so zapisali.
Pri vpisu v srednjo šolo se rezultat NPZ upošteva le, ko ima več kandidatov na spodnji meji enak seštevek zaključnih ocen iz obveznih predmetov 7., 8. in 9. razreda. Pri tem se upošteva le rezultat iz maternega jezika in matematike, učenci ter njihovi starši pa se morajo s tem strinjati.
Čemu je potem sploh namenjen NPZ? “Temeljni namen NPZ je, da vsi skupaj – učenke in učenci s starši, učitelji, ravnatelji in drugi strokovni delavci šole, pa tudi na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja – preverimo, kako uspešni smo pri doseganju ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, in na tej podlagi ustrezno načrtujemo nadaljnje vzgojno-izobraževalno delo,” na spletni strani piše ministrstvo za izobraževanje. Rezultati naj bi učencem, staršem in učiteljem omogočali dodatno informacijo, na podlagi katere lahko bolje spremljajo šolsko delo.
Bi lahko NPZ postal eno od meril za vpis v srednjo šolo?
Možnost, da bo NPZ ponovno štel za vpis na srednjo šolo, je na zaslišanju v državnem zboru napovedal minister Darjo Felda, to možnost pa so vpisali tudi v novelo zakona o osnovni šoli.
V preteklosti se je NPZ že uporabljal kot eden od kriterijev za vpis v srednjo šolo v primeru omejitve vpisa. Do vpisa v šolsko leto 2005/06 so učenci z učnim uspehom ter ocenami iz slovenščine, matematike in tujega jezika v zadnjih treh razredih dosegli največ 60 točk, še 60 točk pa so lahko pridobili iz NPZ (upoštevali sta se matematika in slovenščina). Štela so se tudi priznanja iz zadnjega razreda osnovne šole.
Po spremembi zakona o osnovni šoli leta 2005 so rezultati NPZ le še povratna informacija o znanju učencev in ne več merilo za vpis v srednjo šolo. Sprememba NPZ je takrat potekala pod taktirko ministra Milana Zvera. “NPZ ne sme biti selekcijski mehanizem. To bi pogubno vplivalo na šolo, ki bi tako postala pripravljalnica za eksterce,” je svoje stališče utemeljil za Dnevnik. Na razpravi v državnem zboru pa je o poročanju STA dejal, da eksterci bistveno spreminjajo vsebino pouka, ki je usmerjen zgolj v doseganje boljših dosežkov na nacionalnih preizkusih. Del stroke je odločitvi nasprotoval.
Zdaj so možnost za ponovno uporabo NPZ kot eno od meril pri vpisu v srednjo šolo vnesli v novelo zakona o osnovni šoli, ki je bila v javni obravnavi do 12. junija, nato pa je šla v medresorsko usklajevanje. A pri tem ne gre za samodejno uvedbo, novela zakona le sprošča omejitev, ki je veljala doslej.
“Kako se dosežki NPZ uporabljajo v teh merilih, ni materija zakona o osnovni šoli, ampak drugih predpisov, ki se bodo šele oblikovali,” so za N1 pojasnili na ministrstvu. Ključno je, da se merila sprejmejo ob čim večjem soglasju vseh ključnih akterjev, so poudarili. Dodali so, da so na ministrstvu že stekli pogovori in aktivnosti v smeri spremembe meril v primeru omejitve vpisa. Razmisleki gredo v smeri večje veljave in teže rezultatov, ki jih učenci dosegajo pri NPZ.
Bodo nova pravila res veljala že za prihodnjo generacijo devetošolcev? “Zakonodaja določa, da se merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa objavijo dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril, kar pomeni, da bodo za vpis naslednje generacije devetošolcev še veljala obstoječa merila,” so odgovorili na ministrstvu.
Novela prinaša tudi obvezen NPZ za tretješolce. Predlog zakona predvideva še, da bi se dosežki učenca in državna povprečja pri NPZ v 3. in 6. razredu v obliki odstotnih točk vpisali v obvestilo o dosežkih pri NPZ. V 9. razredu pa bi se to dvoje vpisalo v zaključno spričevalo.
‘Eksterci’ pripomorejo k uspešnosti osnovnošolcev
V Evropi je zelo malo držav, ki v osnovnih šolah nimajo določene oblike standardiziranega nacionalnega preverjanja znanja. Tudi v skoraj polovici držav članic OECD in partnerskih državah se osnovna šola oziroma nižja srednja šola zaključi s centraliziranim zunanjim izpitom. Šolarji na Danskem, Malti in Škotskem nacionalno preverjanje pišejo skoraj v vsakem letu obveznega izobraževanja. Vendar gre za izjeme: v večini evropskih držav imajo nacionalne preizkuse v dveh ali treh razredih, izhaja iz predloga zakona.
V približno polovici od 35 držav v Evropi dosežki vplivajo na učenčevo nadaljnje izobraževanje. Sekundarne raziskave, opravljene na rezultatih PISE, kažejo, da imajo učenci v državah s sistemom zunanjih izpitov na osnovi kurikula ob koncu šolanja boljše znanje kakor v državah z internimi zaključki.
Odkar NPZ ni več merilo za vpis, se je število odličnjakov enormno povečalo
Pa bi NPZ pomagal pri procesu vpisovanja v srednjo šolo? Bi to zmanjšalo pritisk na učence, da dosežejo čim višje ocene? Bi starši manj pritiskali na učitelje zaradi slabih ocen?
“To je večna sistemska težava,” je na vprašanja odgovorila ravnateljica mariborske osnovne šole Franca Rozmana – Staneta Katja Pregl. Če bi se rezultat NPZ upošteval pri vpisu v srednjo šolo, bi to lahko vplivalo na motivacijo učencev. “Vendar je NPZ terminsko načrtovan takrat, ko večina otrok že ve, ali so bili pri vpisu v srednjo šolo uspešni,” je poudarila. “Ne samo med otroki, ampak v družbi prevladuje usmerjenost v čim boljši rezultat, številko. Pozabljamo pa, da so bistvo vsega znanje in izkušnje, ki jih pridobijo otroci,” je dodala.
Ravnateljica osnovne šole največ težav opaža pri pisanju tretjega predmeta, predvsem ko gre za športno, likovno in glasbeno vzgojo. Pri teh predmetih namreč ne ocenjujejo sposobnosti, ampak zgolj teorijo. “Najbolj žalostno je, ko se otroci pripravljajo na NPZ iz športne vzgoje in osvajajo teoretična znanja. Izbor tretjega predmeta sili tudi učitelje, da spremenijo način poučevanja. Teoretične vsebine jih velikokrat omejujejo, saj ne vedo, ali bodo otroci v 9. razredu ocenjeni ravno iz tega predmeta,” je orisala.
Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež pa je prepričana, da bi ponovna uvedba NPZ pomagala. “Ko je NPZ izgubil selekcijsko funkcijo, se je število odličnjakov enormno povečalo,” je dejala in dodala, “na NPZ je dejansko poudarek na znanju. Ne ve se, kaj bo v testu. Učitelj tega ne more prirejati, kar pomeni, da starši ne morejo pritiskati na učitelja. Tukaj vidim pomemben korak k temu, da učenec pridobiva znanje in ne ocene.” Pri reševanju vprašanj, povezanih z izobraževanjem in prihodnostjo, je po njenih besedah treba gledati na družbo kot celoto. “Bo to družba, ki dejansko ceni znanje ali je to napisano zgolj na papirju. Če vse urejamo samo skozi številke, nismo na poti k družbi znanja in človečnosti.”
V primerjavi s preteklimi leti, tudi takrat, ko je NPZ še bil med pogoji za vpis v srednjo šolo, zdaj na Gimnaziji Vič opažajo, da so petice razslojile. “Včasih smo vpisovali z veliko manj točkami, pa so bili ravno tako dobri dijaki. Za tisto oceno je stalo toliko znanja kot zdaj, samo da je bila ocena slabša,” je dejala. Zdaj za nekaterimi peticami stoji izjemno znanje, za drugimi pa je prav dobro ali tudi dobro znanje. Eksterno preverjanje znanja pa lahko pokaže, kakšno znanje pravzaprav imajo učenci. “Ko pri nas učenec dobi oceno, ta stoji tudi na eksternem preverjanju, se pravi na maturi,” je poudarila Krapež. Pri njih primerjajo ocene in rezultate na maturi ter ugotavljajo, ali so v učilnicah prezahtevni ali pa bi morali ocenjevanje poostriti.
Svojo rešitev so pripravili tudi ravnatelji
V Partnerstvu za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, v katerem sodelujejo vzgojitelji, učitelji, ravnatelji od vrtcev do srednjih šol, strokovnjaki iz različnih fakultet, sindikati, starši, pripravljajo svojo rešitev za omejitve pri vpisu v srednje šole. Predlagajo, da bi se upoštevalo tako učni uspeh kot tudi rezultate NPZ in zlata priznanja s tekmovanj, je povedala Krapež.
Po njihovem predlogu, ki ga bodo posredovali ministru, bi učenci skupaj lahko zbrali 120 točk. 60 točk bi predstavljal uspeh v šoli. Kot merilo bi se uporabili zaključne ocene maternega jezika, prvega tujega jezika in matematike od 7. do 9. razreda ter povprečje preostalih zaključenih ocen v zadnji triadi. Rezultati NPZ bi predstavljali 50 točk. Še 10 točk pa bi bilo mogoče dobiti s priznanji iz selekcijskih šolskih tekmovanj. Gre za tekmovanja s tradicijo, za katerimi stojijo institucije, ki skrbijo za kakovost, in jih sofinancira tudi ministrstvo.
Ponekod dobre ocene že zdaj niso dovolj. Prestati je treba tudi preizkus
Nekateri srednješolski programi določajo posebne vpisne pogoje, kot so preizkus znanja in nadarjenosti, psihofizične sposobnosti ali izpolnjevanje športnih pogojev. Tako morajo biti na primer učenci, ki se želijo vpisati v športne oddelke gimnazij, registrirani športniki, predložiti morajo izjavo trenerja in podatke o športnih dosežkih v zadnjih dveh letih.
Učenci, ki se želijo vpisati v programe fotografski tehnik, tehnik oblikovanja in likovno smer umetniške gimnazije, morajo opraviti preizkus likovne nadarjenosti. Šolarji, ki si izobraževanje želijo nadaljevati na glasbeni ali plesni smeri umetniške gimnazije, pa morajo izkazati ustrezno glasbeno ali plesno znanje. Pri plesnih in nekaterih glasbenih smereh pa se preverja tudi psihofizična sposobnost.
Šolarji, ki se želijo vpisati na program tehnik zobne protetike (ta se je doslej imenoval zobotehnik), morajo opraviti preizkus ročnih spretnosti, pri čemer morajo dokazati, da dobro ločijo barve in imajo smisel za oblikovanje. Za vpis na program geotehnik pa mora imeti učenec zdravo hrbtenico, dober vid in sluh. Potrdilo o tem mu izda pooblaščeni zdravnik.
