Spremenjen zakon o osnovni šoli prinaša številne spremembe za učence, ki se izobražujejo na domu. Da bodo dokazali, da so med šolskim letom pridobili zadostno znanje, bodo namreč odslej ob koncu leta morali opraviti izpite iz vseh predmetov, kar je bistveno več kot doslej. Starši temu nasprotujejo: opozarjajo, da na ta način postajajo le podizvajalci javne osnovne šole, izobraževanju na domu se jemlje njegova alternativnost, otroci pa bodo preobremenjeni. Napovedujejo tudi vložitev ustavne presoje.
Poslanci so sprejeli spremembe zakona o osnovni šoli. Ta med drugim prinaša uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred. Odslej bo nacionalno preverjanje znanja obvezno že v tretjem razredu. Rezultate NPZ iz 9. razreda pa bo mogoče uporabiti pri vpisu v srednjo šolo. Učenci priseljenci se bodo k pouku lahko vključevali postopoma, spreminja pa se tudi njihovo ocenjevanje.
Eno izmed največjih sprememb pa doživlja izobraževanje na domu, v tem šolskem letu se tako izobražuje 869 učencev. Analiza, ki jo je 2023 opravil zavod za šolstvo, je pokazala nekatere nejasnosti trenutne ureditve. Kot problematiko so izpostavili tudi to, da učenci pri šolanju na domu opravijo le del predmetov, ki jih morajo opraviti njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v šoli.
Kaj se spreminja za učence, ki se šolajo od doma?
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v predlogu zakona natančneje določa tudi pravila glede izobraževanja na domu. Po novem bodo morali starši o šolanju na domu šolo obvestiti do 16. avgusta (do zdaj velja, da morajo o tem šolo obvestiti do konca avgusta). Učenci bodo imeli tudi možnost, da med šolskim letom prekinejo šolanje na domu in se vrnejo v šolske klopi.
Število predmetov, iz katerih učenci ob koncu leta opravljajo izpit, se bo izenačilo s številom predmetov, ki jih imajo v šoli. Po dozdajšnji ureditvi so namreč opravljali le nekatere predmete. Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja opravljajo izpite iz slovenščine in matematike, učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pa iz slovenščine, matematike ter prvega tujega jezika. Pri učencih 7., 8. in 9. razreda se preverja znanje šestih določenih predmetov ter vsaj enega naravoslovnega in družboslovnega predmeta ter predmeta s področja umetnosti.
Ker se bo število izpitov povečalo, nameravajo na ministrstvu ustrezno podaljšati tudi rok, v katerem bodo morali učeni opraviti izpite. Sedaj namreč velja, da morajo te opraviti v šestih tednih.
Učenci imajo možnost, da so vpisani v zasebne šole in tam uveljavijo možnost šolanja na domu. V tem primeru bodo morali učenci opraviti izpite iz predmetov, ki jih izvaja zasebna šola. Predmetov pa je v tem primeru lahko tudi več ali pa so drugačni kot na javnih osnovnih šolah.
Če učenec pri ocenjevanju znanja ne bo uspešen, bo moral prihodnje leto šolanj nadaljevati v javni ali zasebni osnovni šoli. Prav tako v naslednjih razredih otrok ne bo imel več možnosti šolanja na domu. Devetošolci, ki na ocenjevanju ne bodo uspešni pa bodo lahko opravljali bodisi popravni izpit bodisi bodo 9. razred ponavljali.
Jasno so določene tudi obveznosti šole, zdaj so namreč v praksi nastajale razlike. Šole bodo morale izvesti predmetne izpite, kolesarski izpit, učencem omogočiti izposojo učbenikov in jih redno obveščati. Zakon uvaja tudi globe.
“Alternativno izobraževanje samo za premožne”
Starši otrok, ki se izobražujejo na domu, nekaterim predlaganim spremembam nasprotujejo. V Civilni iniciativi za izobraževanje na domu napovedujejo vložitev ustavne presoje. Prepričani so, da je zakon v nasprotju 57. členom ustave, ki določa, da je izobraževanje svobodno. “Zakon krči pravice do te mere, da je to diskriminatorno,” je poudarila mama prvošolke Maja Majcen Nadu.
Opozorila je, da so bili po do sedaj veljavni zakonodaji glede vsebin, iz katerih so otroke ocenili, izenačeni z zasebnimi šolami. “Pravila za zasebne šole ostajajo enake, za nas, ki izobražujemo na domu, pa se spreminjajo. Zasebne šole še vedno lahko del predmetnika oblikujejo po svoji ideologiji in pedagoških nadzorih. Mi pa smo ta del svobode izgubili. S tem zakonom postajamo podizvajalci javne osnovne šole,” je pojasnila Majcen Nadu.
Sprašujejo se tudi, kako bodo izpite sploh izvedli. Trenutno morajo namreč učenci, ki se šolajo na domu, vse izpite opraviti v roku šestih tednov. Tako bodo morali po novi ureditvi učenci tretje triade v tem času opraviti v povprečju tudi po 14 izpitov. Pri tem pa velja velja omejitev, da več kot dveh izpitov v enem tednu ne smejo opravljati. Tak tempo izpitov je primerljiv s fakultetami.
“Nam se je zdelo v redu tako, kot je bilo do sedaj. Že devet izpitov v zadnji triadi ni malo,” je dejala Majcen Nadu. Pri tem pa je opozorila, da je zahtevnost ocenjevanja odvisna od posamezne šole. Zato bi si starši želeli, da bi se na državni ravni ustanovil organ, kot je državni izpitni center RIC, ki bdi nad nacionalnim preverjanjem znanja in maturo. Majcen Nadu si kot eno izmed oblik ocenjevanja želi tudi možnost predložitve portfolija, s čimer bi pokazali vse, kar so obdelali v nekem šolskem letu in tudi medpredmetno povezovanje vsebin. “S tem, ko se bo vse podredilo predmetniku javne šole, se bo zatrla lepota izobraževanja na domu, ki omogoča obdelovanje snovi v trenutku, ko otrok pokaže interes in si sam tega želi,” pravi Majcen Nadu.
Večkrat so se starši obrnili tudi na ministrstvo, svoje pripombe so podali tudi v javni razpravi. Vendar, tako Majcen Nadu, njihove ideje in pobude o ureditvi izobraževanja na domu ostajajo neslišane. Ministrstvo je prisluhnilo le ideji, da bi tudi otroci, ki se šolajo od doma imeli možnost opravljanja kolesarskega izpita v šoli.
Majcen Nadu je izpostavila še, da vladni predlog šolanju na domu jemlje njegovo alternativnost. Zasebnih šol v Sloveniji ni veliko, večinoma so v večjih krajih in so plačljive, zato večina Slovencev nima možnosti, da bi vanje vključila otroke. “Alternativno izobraževanje bo mogoče samo premožnim,” je dodala.
“Predlagatelj nima interesa razumeti, kaj je izobraževanje na domu”
Mama trinajstletnice, ki jo na domu izobražujejo že sedmo leto, Mojca Accetto se je to obliko šolanja odločila, ker se to najbolje vklaplja v njihovo družinsko življenje ter ponuja odličen temelj za učenje, ki ga usmerja otrok sam in ki mu omogoča bolj smiselno in poglobljeno usvajanje znanj. Družinsko in poklicno življenje jih je veliko vodilo tudi po svetu in jim omogočilo dober vpogled v izobraževanje v tujini.
“Žalosti me, da se v celotnem procesu oblikovanja in sprejemanja sprememb povsem ignorira tiste, ki imajo z njim praktične izkušnje, pa naj bomo to družine, ki že dolgo otroke izobražujemo doma, ali pa izkušnje iz držav, kjer tradicije izobraževanja na domu v zgodovini niso prekinjali, in ponujajo dejanske merljive podatke o vseh aspektih te oblike izobraževanja,” je dejala Accetto, ki v civilno iniciativo ni vključena. “Predlagane spremembe jasno kažejo, da predlagatelj nima nikakršnega interesa razumeti, kaj izobraževanje na domu sploh je in kako poteka. Edini namen teh sprememb je omejiti in na praktični ravni otežiti izobraževanje na domu, ga povsem podrediti učnim načrtom javnih šol ter s tem še bolj okrniti pluralnost v slovenskem izobraževalnem prostoru.”
Želi si, da bi v prihodnosti s spremembami na področju izobraževanje dvignili “železno zaveso, za katero je skrita Slovenija in jo bomo z novo ureditvijo le še tesneje zatisnili”. Po njenih besedah bi lahko dobre primere možnosti, kako otroci pridejo do potrebnih znanj, lahko našli takoj čez severno in zahodno mejo.
Za odziv smo prosili tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Med razlogi, zakaj se starši odločajo za izobraževanje na domu, so tudi medvstniško nasilje, diskriminacije in slabe izkušnje s šolo, kaže raziskava, ki so jo v iniciativi opravili med 500 starši. Izpostavili so tudi življenjski stil družine, vrednote, službo staršev in možnost, da skupaj preživijo več časa, je izpostavila Majcen Nadu.
Večina staršev ima visoko izobrazbo, veliko tudi iz pedagoških smeri. Starši, ki otroke šolajo na domu, so večinoma samozaposleni, nezaposleni ali pa imajo fleksibilni delovni čas. Pogosto slišijo, da otrokom ne omogočajo dovolj socializacije. Rezultati ankete kažejo, da večina staršev otrokom omogoča dve ali tri ure proste igre z vrstniki na teden, vključeni pa so tudi v organizirane dejavnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje