Kakšno je stališče predsednika vlade do vojne v Ukrajini?

Slovenija 14. Jun. 202213:48 > 14:063 komentarji
Delite:
Robert Golob
Foto: Borut Živulović /BOBO

Nekaj dni po prvem odprtem pismu, ki je bilo naslovljeno na slovensko vlado, v katerem se podpisniki sprašujejo o smiselnosti oboroževanja Ukrajine, sta predsednik vlade Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon prejela še drugo pismo, ki zadeva vojno v Ukrajini. Podpisniki tega pozivajo vlado, da mora Slovenija z vsemi sredstvi podpreti ukrajinski odpor.

Predsednik vlade Robert Golob je včeraj v odzivu na prvo prejeto pismo napovedal, da je zahteval sklic odbora za zunanje zadeve, saj si “sam ne jemljem pravice in je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko Slovenije”. Po objavi drugega pisma, ki je bilo naslovljeno na predsednika vlade in zunanjo ministrico Tanjo Fajon in ima diametralno nasprotno stališče od prvega, smo na urad vlade za komuniciranje (Ukom) naslovili vprašanje, kakšno bo stališče vlade na odboru za zunanjo politiko glede vojne v Ukrajini. Kot so nam sporočili pri Ukomu, je ključni namen seje odbora za zunanjo politiko, da se pogovorijo o politiki do vojne v Ukrajini in ne o pismih kot samih. Pri tem poudarjajo, da bo zagotovo tekla razprava tudi o nasprotujočih si stališčih podpisnikov pisma, ampak ključno ostaja, da se oblikuje skupna politika do te pereče teme, ki bo v skladu z Evropsko unijo, zvezo Nato in Organizacijo združenih narodov.

Stališče v kabinetu predsednika vlade je, da mora imeti Slovenija usklajeno stališče skupaj z Evropsko unijo. Slovenijo namreč zavezuje resolucija Generalne skupščine Združenih narodov, ki je bila sprejeta 2. marca letos, ko je večina držav članic sprejela odločitev, da je bilo v primeru napada na Ukrajino izvedena agresija Rusije nad suvereno državo. Drugi člen ustanovne listine OZN namreč določa, da ima žrtev agresije pravico do samoobrambe. Kot poudarjajo v kabinetu predsednika vlade, imajo države članice pravico pomagati državi v njeni samoobrambi, pomagajo pa ji lahko na več različnih načinov: na področju diplomacije, s človekoljubno ter tehnično pomočjo in tudi z dobavo orožja, če je to potrebno. Zato nova vlada ne namerava bistveno odstopati od dosedanje zunanje politike Slovenije v razmerju do vojne v Ukrajini, saj je Slovenija kot demokratična država zavezana k podpori in pomoči žrtvi agresije. Za dosego premirja pa je nujno trdno jedro Evropske unije, tudi Madžarske, ki je trenutno edina država, ki nasprotuje sankcijam EU glede prepovedi uvoza ruskih energentov. Odločitev vlade je, da je v nacionalnem interesu Slovenije, da podpre skupno politiko Evropske unije, saj bo obdobje nestabilnosti, ko v Evropi divja vojna, trajalo še kar nekaj časa. Kdaj in kako se bo zgodilo premirje, ni odločitev Slovenije, saj bo to treba doseči za pogajalsko mizo, kjer bo tudi Rusija, v tem primeru agresor, imela svoja stališča. A v premierjevem kabinetu pravijo, da se pri vzpostavljanju premirja ne sme popuščati zahtevam Rusije.

V Golobovem kabinetu se jim zato zdi ključno, da bodo odločitev o skupni politiki Slovenije do vojne v Ukrajini usklajevali in potrjevali v državnem zboru, saj je to del ustavnega reda, pomembno pa je tudi to, da pri tej odločitvi sodeluje tudi opozicija. Zavzemajo se, da bi to odločitev v državnem zboru potrdili še pred 23. oziroma 24. junijem.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar