Za naslednika Jurija Groznika na čelu državnega odvetništva se je prijavilo sedem oseb. Med njimi je najbolj prepoznavna bivša državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj. Ta nam je potrdila, da se je na razpis prijavila.
Na ministrstvu za pravosodje so razkrili, da se je na razpis za generalnega državnega odvetnika prijavilo sedem oseb. Po naših informacijah je pet kandidatov že sedaj zaposlenih na državnem odvetništvu, med njimi je Igor Kovačič, ki se je prijavil tudi na lani objavljeni razpis za generalnega državnega odvetnika.
Med dvema zunanjima prijavljenima kandidatkama je bolj prepoznavno ime svetovalke predsednika vrhovnega sodišča in nekdanje državne sekretarke na pravosodnem ministrstvu Tine Brecelj. Ta nam je potrdila, da se je na razpis prijavila. Ker je postopek šele v začetni fazi, pa več o kandidaturi ni želela govoriti. Prav tako nam je to, da se je prijavila na razpis, potrdila druga zunanja kandidatka, odvetnica Barbara Piano.
Tina Brecelj je svojo poklicno pot začela na računskem sodišču, nato je delala v sodstvu. Državna sekretarka je bila v času dveh pravosodnih ministrov: Senka Pličaniča in Gorana Klemenčiča. Trenutno je svetovalka predsednika vrhovnega sodišča.
Sedanjemu generalnemu državnemu odvetniku Juriju Grozniku mandat poteče konec septembra in se na tokratni razpis ni prijavil. Prijavil pa se je na lani objavljeni razpis. Komisija za presojo ustreznosti kandidatov mu je na predlog bivšega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča prižgala zeleno luč, a na sejo prejšnje vlade ta točka ni prišla. Menda naj bi izbiri Groznika nasprotoval takratni premier Janez Janša.
Vlada Roberta Goloba zavrnila imenovanje Jurija Groznika
O njegovem imenovanju je prejšnji mesec nato odločala Golobova vlada, ki je soglasno sklenila, da Grozniku ne podeli še enega mandata na čelu državnega odvetništva. Kot razlog za Groznikovo neprimernost so navedli njegovo vlogo pri vlaganju odškodninskih tožb proti protestnikom v času vlade Janeza Janše. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je po seji vlade izpostavila, da se pri izbiri generalnega državnega odvetnika kot eno ključnih postavlja vrednotno vprašanje, ali je državni odvetnik res dolžan izpolniti navodilo za vložitev tožbe, ki je evidentno nedopustna in neupravičeno posega v ustavno in mednarodnopravno zagotovljene človekove pravice.
Bivši notranji minister Aleš Hojs je namreč od državnega odvetništva zahteval vložitev odškodninskih tožb zoper Jašo Jenulla, enega najbolj prepoznavnih petkovih protestnikov. Po Hojsovem mnenju naj bi bil Jenull tisti, ki je proteste organiziral, zato bi moral on nositi stroške policijskega varovanja. Za policijsko varovanje mirnega shoda pred dvema letoma, ko so protestniki in protestnice na zagrajenem Trgu republike brali ustavo, je Jenull tako prejel položnico za kar 34.000 evrov. Hojsova naslednica Tatjana Bobnar je takoj po nastopu sedanje vlade soglasje za tožbe umaknila, čemur je sledil tudi umik tožb državnega odvetništva.
Jeseni 2021 so se na razpis poleg Groznika prijavili še Igor Kovačič in Simon Umek, oba zaposlena na državnem odvetništvu, ter Robert Marolt, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje v času prve Janševe vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje