Prostovoljci po vsem svetu bodo danes s čistilnimi akcijami in drugimi aktivnostmi obeležili svetovni dan čiščenja (World CleanUp Day). Največja enodnevna akcija na planetu vsako tretjo soboto septembra združi posameznike, ki želijo s svojimi dejanji prispevati k boju zoper svetovno krizo odpadkov. Kakšen odnos imamo Slovenci do plastike in izdelkov za enkratno uporabo, kako je epidemija povezana z odpadki in kaj lahko stori vsak posameznik, da prispeva k boljšemu jutri?
Prebivalec Slovenije je v letu 2020 (novejši podatki za leto 2021 bodo na voljo šele konec meseca) po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v povprečju proizvedel 489 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je za 21 kilogramov manj kot leta 2019. Kot še ugotavljajo na Sursu, se je v letu 2020, ko smo v večji meri kot kdajkoli prej delali od doma, letna količina vseh nastalih odpadkov zmanjšala, manj je bilo gradbenih odpadkov ter odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Po drugi strani pa se je, povsem pričakovano, povečala količina komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih, in količina odpadkov iz zdravstva.
Čeprav se je količina vseh odpadkov na letni ravni zmanjšala, je bilo v Sloveniji v letu, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, predelanih le 6,8 milijona ton odpadkov, kar pomeni 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Količine odpadkov, ki so bile reciklirane, so se zmanjšale za sedem odstotkov, količine, ki so jih uporabili za zasipavanje, celo za deset. Od celotne količine komunalnih odpadkov jih je bilo tako dobrih 741 tisoč ton zbranih ločeno, kar predstavlja 72 odstotkov vseh nastalih odpadkov. Najbolj dosledno so odpadke ločevali v savinjski regiji, najmanj pa v obalno-kraški.
V letu, ki je bilo zaznamovano z omejitvami družabnega življenja, opravljanjem dela in šolanja na domu ter z okrnjenim delovanjem proizvodnje, se je tako kljub zmanjšani količini nastalih odpadkov bistveno manj recikliralo. Zmanjšala se je obdelava v bioplinarnah in kompostarnah, pa tudi sežig odpadkov v energetske namene, povečala pa se je količina odpadkov na odlagališčih.
Največ komunalnih odpadkov v gospodinjstvih, in sicer kar 642 kilogramov na prebivalca, je leta 2020 nastalo v savinjski statistični regiji. Sledili sta ji osrednjeslovenska s 553 kilogrami na prebivalca in goriška s 502 kilogramoma na prebivalca. Najmanj komunalnih odpadkov v gospodinjstvih pa je nastalo v koroški statistični regiji, in sicer 317 kilogramov na prebivalca, še beleži Surs. Upoštevajoč vse komunalne odpadke, tako iz gospodinjstev kot tudi iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, pa je največ odpadkov, in sicer 466 kilogramov na prebivalca, nastalo v osrednjeslovenski regiji.
Začarani krog čistilnih akcij in smetenja
Da se je v pandemičnem času pokazalo, kako velika težava je še vedno smetenje, je pritrdil tudi Jaka Kranjc iz iniciative Ekologi brez meja. Društvo je nastalo vzporedno ob organizaciji akcij Očistimo Slovenijo, v okviru katerih so iz narave s pomočjo prostovoljcev odstranili več kot 20 tisoč ton odpadkov. Zadnjo, ki je potekala 2018, so poimenovali “Še zadnjič”, namesto organiziranja čistilnih akcij pa so se posvetili ozaveščanju ljudi. “Zagotovo so vse te velike čistilne akcije pripomogle k širšemu zavedanju, kako škodljivo je lahko odlaganje odpadkov, a na tem področju moramo še vedno storiti ogromno,” je pojasnil Kranjc. Dodal je, da ozaveščanje ni dogodek, ki ga načrtuješ, izpelješ in z njim opraviš. “Gre za proces, ki ga je treba ponavljati, znanje in zavedanje moramo osveževati ter postopno spreminjati vrednote,” je še poudaril.
“Slovenci smo narod z več kot stoletno tradicijo čistilnih akcij, a če imamo še vedno težavo, je to slaba tradicija,” je poudaril Kranjc. Dokler ne bo širše spremembe v družbi, težave smetenja ne bomo odpravili, je še pojasnil sogovornik in dodal, da so ravno zaradi tega prešli z dela na čistilnih akcijah k preprečevanju nastajanja odpadkov in k boljšemu ravnanju z njimi. “Četudi en del vseeno konča v naravi, bo tako vsaj ta delež ob spremembi zavedanja posameznikov z leti vse manjši.”
Kot je poudaril Kranjc, se je za časa epidemije zgodila zamenjava pri izvoru odpadkov. Čeprav se je skupna količina odpadkov na prebivalca Slovenije zmanjšala, se je količina odpadne embalaže v primerjavi s predpandemičnim letom povečala. H gori smeti sta pripomogla tudi naročanje hrane na dom in spletno nakupovanje, dodatne težave z recikliranjem pa so začele povzročati tudi zaščitne maske. “Gre za kompozitni izdelek, ki ga težko recikliramo. Poleg tega so bile v marsikateri državi dolgo časa prepovedane tudi maske za večkratno uporabo oziroma maske, pri katerih se lahko menjajo filtri, in težave so se le akumulirale,” je pojasnil Kranjc. V društvu so sicer v sodelovanju s posameznimi šolami po vsej Sloveniji iz vodotokov in z območij v njihovi bližini izločali odpadke, med katerimi se je znašlo ogromno zaščitnih mask in rokavic.
“V Sloveniji v resnici zaostajamo, saj po mnogih drugih evropskih državah vidimo številne primere odličnih praks, v katerih se bodisi podjetja bodisi dostavne službe ali restavracije sami odločijo, da bodo hrano ponujali le v embalaži za ponovno uporabo,” je pojasnil sogovornik in dodal, da se je tovrstni kavcijski sistem, v katerem pri naslednjem naročilu embalažo enostavno vrneš, za nekatera živila že uveljavil. A prostora za napredek je še ogromno.
Na poti do družbe brez odpadkov
V državnem zboru so že novembra lani sprejeli zakon o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. V skladu z zakonom, ki so ga poslanci potrdili soglasno, je v Sloveniji prepovedano prodajati proizvode iz oksorazgradljive plastike in plastične proizvode za enkratno uporabo. Gre za vatirane palčke, jedilni pribor, krožnike, slamice, palčke za mešanje pijač, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov ter posode za živila iz ekspandiranega polistirena. Prav tako bodo prepovedani lončki in vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena. V primeru neupoštevanja zakona lahko posameznika doleti tudi od 700 do 15.000 evrov globe.
Na vprašanje, zakaj kupci na prodajnih policah še vedno lahko najdejo izdelke, ki naj bi jih sprejeta direktiva prepovedala, je Kranjc odvrnil, da so se proizvajalci v nekaterih primerih prilagodili. “Glavni namen direktive je, da zmanjšamo obseg morskih odpadkov. Če zamenjamo plastiko z drugim materialom, a je izdelek še vedno primeren le za enkratno uporabo, nismo veliko naredili,” je pojasnil Kranjc, a dodal, da so drugi materiali morda res manj škodljivi za okolje, če že pristanejo tam. So pa proizvajalci po sprejetju direktive imeli na voljo še nekaj časa, da porabijo svoje zaloge, torej ni presenetljivo, da so ponekod izdelki še vedno na prodajnih policah. “A sedaj, ko od sprejetja mineva že leto dni, tega enostavno ne bi smelo biti več, ” je še poudaril sogovornik.
Kot je še dejal Kranjc, proizvajalci pogosto krivdo valijo na potrošnike, kljub temu da bi moral vsak prevzeti svoj del odgovornosti. Preusmeriti bi se namreč morali k izdelavi trajnostnih izdelkov, ki bodo manj škodljivi tako za okolje kot tudi za ljudi. Izdelke z manjšo vsebnostjo nevarnih snovi pa bi tudi enostavneje reciklirali, je še pojasnil generalni sekretar pri Ekologih brez meja. Plastika je sicer integralni del današnje družbe in se ji zagotovo ne moremo povsem izogniti, kot ozaveščeni in okoljsko odgovorni potrošniki pa se lahko izognemo vsaj plastiki, ki ni nujno potrebna. V društvu Ekologi brez meja so tako pripravili tudi portal za prve zero waste korake Manj je več, na katerem lahko vsak uporabnik najde izdelke, ki so na voljo na drugačen način, torej brez ali z manj embalaže. To je osrednji slovenski portal za spodbujanje ponovne uporabe v Sloveniji, na katerem lahko najdete tudi najbližjo izposojevalnico, center ponovne uporabe, različne mojstre popravil ali najbližjo trgovino z izdelki iz druge roke.
Društvo je od leta 2014 tudi član mreže Zero Waste Europe, v okviru katere na nacionalnem nivoju spodbujajo zero waste prakse. Letos je tako denimo filmski festival Kino Otok s pomočjo ekologov postal prva filmska prireditev z nazivom prireditev brez odpadkov. V nacionalno mrežo je vključenih tudi 16 občin, med katerimi sta Bled in Gorje kot prvi prejeli tudi mednarodni certifikat z zunanjo revizijo, ki potrjuje, da ustrezata kriterijem zero waste občine. Vsem 16 občinam je skupaj uspelo preprečiti za vsaj 18.600 ton mešanih komunalnih odpadkov, s tem pa prihraniti vsaj štiri milijone evrov, še navajajo v društvu.
Plastika? Ne hvala!
Kaj bi porekli, da vsak plastičen kozarček, ki ste ga kdajkoli uporabili in neustrezno zavrgli, verjetno še vedno leži na zavrženem mestu v svoji skorajda nespremenjeni prvotni obliki? Vprašanje, ki sta si ga leta 2018 postavili dve avstrijski prijateljici, Victoria Neuhofer in Stephanie Sinko. Po dolgi skupni noči žuranja ju je združil stud ob pogledu na gore plastičnih kozarčkov, ki so ležali po tleh. Ob zavedanju, da sta za nastalo situacijo soodgovorni, ter ob želji, da bi zabavo v prihodnje nadaljevali brez slabe vesti, sta sprva začeli B2B promocijo dogodkov z manj odpadki oziroma brez njih. V dobrem letu pa je v osrčju Salzburga svoja vrata odprla tudi prva fizična trgovina. V nadaljevanju so se zelo hitro zvrstile še trgovine na glavnem trgu v Linzu, v trgovskem centru Gerngross v ulici Marija pomagaj na Dunaju, v enem največjih evropskih trgovskih centrov Europark v Salzburgu ter “pop-up” trgovina na Dunaju. Temu pa je nedavno sledila še prva trgovina onkraj avstrijskih meja, v samem centru slovenske prestolnice.
Sredi avgusta je na Trubarjevi ulici v Ljubljani svoja vrata namreč odprla prva Damn Plastic trgovina. Tim Bučan in Mitja Mežnaršič sta po vzoru avstrijske franšizne trgovine odprla slovensko podružnico ter na kartonaste police postavila več kot tisoč raznolikih trajnostnih izdelkov brez okolju škodljive embalaže. “Naš najbolje prodajan izdelek je zagotovo 3 v 1 folija. Gre za nadomestek peki papirja, alu folije in folije za živila, ki je narejen iz medicinskega silikona in nima omejenega roka uporabe,” je pojasnil soustanovitelj slovenske podružnice Bučan. Ob obisku trgovine nam je predstavil še torbe, denarnice in pasove iz odsluženih gasilskih cevi in cementnih vreč, ki so narejeni iz težko razgradljivih materialov ter skorajda neuničljivi. V prodajnem asortimanu je tudi cel kup izdelkov za osebno nego, narejenih iz tako naravnih sestavin, da so se ob odprtju trgovine spopadali z nezaželenimi čebeljimi obiskovalci.
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Jan Gregorc/N1
Pri izbiri izdelkov, ki jih želijo postaviti na police, poskušajo najti tudi čim več slovenskih proizvajalcev. Kot lep primer sodelovanja z domačimi ponudniki je Bučan izpostavil zapestnice Treecelet. Gre za projekt mladih slovenskih fantov, ki s pomočjo zapestnic, narejenih iz odvržene plastike, omogočijo zasaditev dreves po svetu. Z nakupom ročno izdelane zapestnice tako pripomorete k pogozdovanju najbolj prizadetih in ogroženih območij, za vsako zapestnico pa ob pomoči organizacij po svetu posadijo tri drevesa, bodisi v Tanzaniji, Keniji, Avstraliji, Kaliforniji ali amazonskem deževnem gozdu bodisi na Indoneziji, Madagaskarju ali Haitiju.
Kot je še poudaril Bučan, plastika sama po sebi ni sovražnik številka ena. “Plastika je izjemen material, ki je omogočil marsikateri preboj v tehnologiji in nam olajšal mnoge aspekte življenja. Problematičen je predvsem naš odnos do nje in do izdelkov za enkratno uporabo,” je pojasnil sogovornik ter dodal, da tako ljudem želijo predstaviti okolju prijazne in vzdržne alternativne rešitve.
Od Marianskega jarka do človeške krvi
Čeprav v Evropi po podatkih Eurostata recikliramo dobro tretjino plastičnih odpadkov, se je zaradi porasta proizvodnje plastike povečala tudi količina odpadkov. Podatki okoljevarstvenikov tako naslikajo temno sliko prihodnosti. Raziskovalci so plastiko našli na Arktiki in Antarktiki, pa tudi dnu Marianskega jarka, najglobljega znanega dela svetovnih oceanov in najnižje točke površja Zemljine skorje. Ekologi brez meja so v okviru projekta Pirati plastike mikroplastiko našli skorajda v vseh slovenskih vodotokih, svojo pot pa je našla tudi v človeško telo. Znanstveniki so namreč mikrodelce našli v človeških iztrebkih, krvi, celicah, medceličnem prostoru, pa tudi v vzorcih, vzetih iz pljuč, jeter, vranice in ledvic.
Vse bolj je jasno, da plastika vpliva tudi na naše lastno zdravje. Kot je pojasnil Jaka Kranjc, si plastiko večinoma predstavljamo kot polimere, torej kolone spojin, ki so povezane v dolge verige. “To je hrbtenica plastike, ki so ji dodani različni aditivi, od barvil do dodatkov, ki omogočajo, da so končni materiali bolj mehki, prosojni, imajo večjo temperaturno odpornost,” je dejal Kranjc in dodal, da so ti aditivi v komplekse spojin vezani šibko, kar pomeni, da tudi lažje prehajajo v stvari, s katerimi so v stiku. Na žalost pa ugotavljamo, da so med aditivi tudi takšne snovi, ki so lahko rakotvorne in delujejo kot hormonski motilci.
Kot je še povedal Kranjc, sicer porabo že zmanjšujemo, a v mnogih vidikih ne uberemo pravega pristopa. Tako denimo že dobro desetletje v državah EU velja prepoved proizvodnje stekleničk za dojenčke, ki vsebujejo spojino bisfenol A (BPA), a namesto nje so proizvajalci začeli uporabljati bisfenol S (BPS), ki pa je še bolj obstojen v naravi ter se ga posledično še težje znebimo. Kranjc je pri tem poudaril predvsem pomen ustrezne regulative, saj je tovrstnih kemikalij na desettisoče, njihov negativni vpliv na javno in osebno zdravje pa vedno bolj očiten. To potrjujejo tudi izsledki raziskave, ki so jo pred leti opravili v društvu Ekologi brez meja. V raziskavi so namreč analizirali vsebnost aditivov, ki jih dodajajo plastiki, v urinu ter v vseh vzorcih našli med 20 in 30 teh spojin.
Razlog za skrb je tako vse prej kot zanemarljiv. V človeškem telesu se sicer vrstijo številni procesi, s pomočjo katerih lahko strupe iz telesa izločimo, a plastiki smo očitno tako izpostavljeni, da se v nas akumulira hitreje, kot jo je telo zmožno odstraniti. “Vsako leto prihajajo nove raziskave, ki potrjujejo, da imamo razlog za skrb in se moramo tej težavi bistveno bolj posvetiti,” je še poudaril Kranjc in zaključil, da je plastika enostavno povsod.
Ob današnjem svetovnem dnevu čiščenja bodo prostovoljne akcije potekale tudi v Sloveniji. Med drugim bo tako denimo na Obali organizirana podvodna čistilna akcija Čista obala, ki se ji bodo pridružili tudi člani društva Ekologi brez meja. Prostovoljci bodo letos na že 13. akciji čistili ne le kopenski del obale, temveč bodo pobirali tudi odpadke, ki so se nabrali pod morsko gladino. V okviru lanskoletne akcije je malo več kot sto prostovoljcev v slabih dveh urah zbralo 91 kilogramov oziroma 24.330 kosov odpadkov, od tega kar 17.222 cigaretnih ogorkov.
PROFIMEDIA
Bomo do leta 2050 potrebovali tri Zemlje?
Če bomo nadaljevali sedanji tempo koriščenja virov, bomo do leta 2050 potrebovali tri Zemlje, ugotavljajo v poročilu programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Ker so naravni viri omejeni in se spopadamo s podnebnimi izzivi, pa se moramo razviti v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno in krožno gospodarstvo.
Evropska komisija je v želji, da s pomočjo zelenega evropskega dogovora do leta 2050 postane podnebno nevtralna, marca 2022 predstavila prvi sveženj ukrepov za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo. Predlogi vključujejo podporo trajnostnim izdelkom, opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod, revizijo predpisov o gradbenih materialih in strategijo o trajnostnem tekstilu.
V Sloveniji smo glede na stopnjo krožne porabe materiala v gospodarstvu tik pod evropskim povprečjem. Akcijski načrt Evropske komisije sicer predvideva sedem ključnih področij: plastiko, tekstil, elektronske odpadke, hrano, vodo in hranila, embalažo, baterije in vozila, zgradbe in gradbeništvo. V želji po zmanjšanju vpliva izdelkov na okolje in podaljšanju njihove življenjske dobe tako Komisija spodbuja proizvodnjo bolj trajnostnih, krožnih in z viri gospodarnejših izdelkov v Evropski uniji.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje