Tudi pri nas se obeta kavcijski sistem za pločevinke in plastenke

Slovenija 10. Dec. 202111:41 > 12:284 komentarji
Delite:
plastenka plastika plastenke
Foto: Tina Kosec, Bobo

Kavcijski sistem pomeni, da potrošnik ob nakupu pijače za embalažo plača določen znesek oziroma kavcijo, ki ga dobi nazaj, ko prazno embalažo vrne. Da podpira uvedbo takega sistema za plastenke in pločevinke, je sporočil minister za okolje in prostor. Sistem, za katerega se zavzemajo okoljevarstveniki, imajo v številnih evropskih državah. Njihove izkušnje kažejo, da se tako zbere in reciklira veliko več embalaže kot v državah, kjer embalažo zbiramo v smetnjakih.

V Sloveniji poznamo kavcijski sistem za steklenice, v številnih evropskih državah pa tudi ob nakupu plastenk ali pločevink plačajo (nekaj) deset centov kavcije, ki jih dobijo nazaj, ko prazno embalažo vrnejo v trgovino. Društvo Eko krog je pripravilo pravno podlago, s katero bi kavcijski sistem za pločevinke in plastenke vzpostavili tudi v Sloveniji, z ministrstva za okolje in prostor pa so danes sporočili, da minister Andrej Vizjak zamisel podpira. V Eko krogu so predlagali, da bi kavcija za eno plastenko ali pločevinko znašala 10 centov.

Vlada je nedavno sprejela novi Zakon o varstvu okolja in ga poslala v parlament. V tej različici zakona kavcijskega sistema še ni, a nameravajo zakon v tej smeri dopolniti z amandmaji v parlamentarni proceduri. Zakon bodo poslanci obravnavali v začetku prihodnjega leta.

Vzpostavitev kavcijskega sistema terja predvsem prilagoditev na zbirnih mestih, torej v trgovinah. V nekaterih državah imajo posebne avtomate, v katere kupci vrnejo prazno embalažo in v zameno dobijo kupon z zneskom kavcije, ki ga lahko unovčijo v trgovini ali pa dobijo vrnjen denar.

V Sloveniji naj bi po načrtih ministrstva sistem v polnosti začel delovati leta 2025, okoljevarstveniki pa pravijo, da bi ga lahko vzpostavili prej, v letu ali dveh od sprejema zakonodaje. Sistem bi, poleg steklenic, za katere kavcijo plačujemo že zdaj, veljal za pločevinke in plastenke, ostalo embalažo pa bi še naprej zbirali v zabojnikih.

Milijoni plastenk, ki se ne reciklirajo

V Sloveniji nimamo ne podatkov o tem, koliko plastenk je danih na trg, ne koliko je zbranih in recikliranih. V analizi ravnanja s plastenkami pijač, ki jo je pripravila GZS, ocenjujejo, da je bilo v letu 2019 danih v promet v Sloveniji približno 319 milijonov plastenk pijač ter mleka in mlečnih izdelkov, posledično je nastalo okoli 10.014 ton odpadnih plastenk.

Delež ločeno zbranih in recikliranih plastenk je med 50 in 81 odstotki, najverjetneje nekje vmes. Po ocenah Eko kroga letno v Sloveniji kar 137 milijonov plastenk (66 na prebivalca) ne recikliramo, zato končajo v naravi, v sežigu ali na odlagališčih. Pločevinke so manj problematične, saj je aluminij, iz katerega so izdelane, veliko dražji od plastike, poleg tega pa ga je lažje ločiti od drugih odpadkov. Zato iz kupov odpadne embalaže v sortirnicah poberejo velik delež pločevink, ki se nato tudi reciklirajo.

Da moramo do leta 2029 ločeno zbrati vsaj 90 % plastenk določa tudi evropska direktiva o plastiki za enkratno uporabo. V državah, ki so vzpostavile kavcijski sistem, so ta cilj dosegli brez težav.

Izkazalo se je, da finančna motivacija kavcije pomeni tudi dobiček za okolje.

V Litvi so denimo kavcijski sistem uvedli leta 2016 in izkazal se je za izjemno uspešnega. Pred uvedbo so ločeno zbrali manj kot tretjino plastenk, že v prvem letu po uvedbi 74 odstotkov, od tedaj pa jih vsako leto zberejo 92 odstotkov in vse te tudi reciklirajo. Kako jim je to uspelo, si oglejte v spodnjem videu.

 

Komentari

Vaš komentar