
Klopi so zaradi visokih temperatur in vlage že aktivni, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) in druge preventivne ukrepe. Poudarjajo, da Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in KME, slednjo pa lahko s cepljenjem uspešno preprečimo.
Na NIJZ priporočajo preventivne ukrepe, kot je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, saj so klopi zaradi visokih temperatur in vlage že zdaj aktivni.
Med infekcijskimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji najpogostejša lymska borelioza, letno na NIJZ beležijo okoli 4.500 primerov, sledi KME s povprečno 100 obolelimi na leto, redkeje pa se pojavlja tudi humana granulocitna anaplazmoza, je na novinarski konferenci povedala epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ Marta Grgič Vitek. Pogostost KME je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, pogostost lymske borelioze pa na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji.
Poudarila je, da se lahko pred vbodi klopov zaščitimo s primernimi oblačili in repelenti. Biologinja s Prirodoslovnega muzeja Tea Knapič svetuje oblačila svetlih barv, dolge hlače z nogavicami čez hlačnice, majico z dolgimi rokavi in čim višjim ovratnikom ter zaprto obutev. Repelente pa je po njenih besedah priporočljivo nanašati na oblačila in ne na kožo. Po prihodu iz narave je treba pregledati celotno telo in čim prej odstraniti morebitne klope.
NIJZ cepljenje proti KME priporoča vsem prebivalcem, starejšim od enega leta starosti. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, je povedala Grgič Vitek.
Cepljenje proti KME je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in otroke, rojene leta 2016 in pozneje. Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so upravičeni tudi odrasli, rojeni med letoma 1970 in 1981. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tri odmerke, tistim, ki so samoplačniško že opravili osnovno cepljenje, pripadajo trije poživitveni odmerki. NIJZ je za leto 2026 predlagal, da se možnost cepljena razširi tudi za rojene v letih 1982 in 1983, a nov progam cepljenja še ni bil potrjen.
KME lahko pušča dolgotrajne posledice
Na ljubljanski infekcijski kliniki zdravijo dve tretjini bolnikov, ki zbolijo za KME v Sloveniji. Kot je dejala infektologinja Petra Bogovič, pri polovici ljudi bolezen poteka v dveh fazah. KME se ponavadi začne z vročino, glavobolom, splošno utrujenostjo, bolečinami v mišicah in sklepih, manjši delež bolnikov ima tudi prebavne težave. To traja nekaj dni, po kratkotrajnem izboljšanju bolezen izbruhne v hujši obliki. Bolniki imajo višjo vročino, hujši glavobol, pogosto bruhajo, lahko se pojavi tresenje, motnja zavesti, pri nekaterih pride tudi do ohromitev.
Več kot polovica bolnikov povsem ozdravi, od 0,5 do 2 odstotka bolnikov umre, pri 5 do 10 odstotkih bolezen pušča ohromitve, ki se pogosto ne popravijo v celoti. Dobra tretjina bolnikov z meningoencefalitisom ima po preboleli bolezni dolgotrajne posledice, in sicer glavobole, motnje spomina, motnje koncentracije, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Proti lymski boreliozi cepiva ni, bolezen se zdravi z antibiotiki. Po besedah Bogovič so antibiotiki učinkoviti. Bolezen se v večini primerov pokaže z značilnim kožnim izpuščajem, ob pravočasnem zdravljenju pa bolezen ne pušča posledic. Če izpuščaja okuženi ne opazi, po navadi sledi prizadetost osrednjega živčevja, ki se običajno kaže z glavoboli, posebna oblika pa tudi z žgočimi bolečinami, običajno v nočnem času.
Tudi letos razmeroma veliko klopov
Knapič je ocenila, da bo letošnja sezona klopov podobna lanski, kar pomeni, da jih bo razmeroma veliko. Klopi sicer postanejo dejavni, ko se temperatura tal dvigne nad šest stopinj Celzija in ob zadostni vlagi. Klopov je tako največ spomladi, poletna suša in vročina zmanjšata njihovo aktivnost, nato pa postanejo bolj aktivni jeseni.
V Sloveniji poznamo 16 vrst klopov, najbolj razširjen je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki je razširjen po vsej državi. Po besedah Knapič klope najdemo povsod, kjer so prisotni njihovi gostitelji, torej v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih in vrtovih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje