Menu Item4. avgust je datum, ki si ga bo Slovenija zapomnila. Tisti dan so zabeležili skoraj 14 tisoč klicev na številko 112. 40 domov so vode in plazovi odnesli, še 300 družinskih hiš je postalo prenevarnih za bivanje, skoraj 9000 hiš in stanovanj je bilo poplavljenih. Poškodovanih je bilo skoraj 2000 kilometrov, to je tretjina slovenskih cest in 4000 kilometrov vodotokov. Kaj so pristojni naredili do zdaj?
Na današnji dan pred letom dni je Slovenijo prizadela najhujša ujma v času samostojne države. V minulih dneh so ministri, sekretarji in drugi predstavniki države obiskali kraje in prebivalce, ki so jih poplave in plazovi najhuje prizadeli.
Od družin, ki so ostale brez strehe nad glavo in so se, ali se bodo še morale izseliti, je doslej le ena že dobila nov dom, zgradili so ga s pomočjo donatorjev.
Ostali še vedno živijo pri sorodnikih, prijateljih, v neprofitnih stanovanjih (država jih je zagotovila 41), domovih za starejše (38 ljudi) ali v najemu, za katerega je država za 110 upravičencev iz 23 občin doslej porabila 94 tisoč evrov.
Skrajna možnost: razlastitev
Število hiš, ki so nevarne za bivanje in jih bodo porušili, še ni dokončno. Po besedah vodje službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica je bilo na prvotnem seznamu 343 objektov za odstranitev, a so strokovnjaki geološke, hidrološke, gradbene in statične stroke za 85 od teh ugotovili, da jih je mogoče s protipoplavnimi ukrepi ali sanacijo plazov ustrezno zavarovati.
Teh 85 bodo še enkrat pregledali. Za nekaj drugih objektov pa se je izkazalo, da bi jih morda morali porušiti. Odločitve naj bi sprejeli do konca septembra.
V poplavah je bilo poškodovanih 13.084 stavb, od tega 8.918 stanovanj in hiš.
Nekaj ljudi se kljub grozeči nevarnosti iz svojih domov ne želi izseliti. Šefic pravi, da se poskušajo z vsemi pogovoriti in jim razložiti, zakaj drugače ne gre, da ne bi bilo treba uporabiti skrajne možnosti, to je razlastitev.
Šefičevo izjavo, v kateri govori tudi o zahtevnem delu cenilcev, ki med drugim ocenjujejo objekte “ki jih ni več”, si lahko ogledate v videu na vrhu članka. Na posnetku iz zaselka Trbiž v Ljubnem ob Savinji Šefic stoji na 13-metrskem kupu kamenja, pod katerim je zasuta hiša družine Jelšnik – ena od tistih, ki jih ni več.
Leben: “Odškodnine so zelo dobre”
Velika večina tistih, ki so ostali brez strehe nad glavo, se je odločila za izplačilo odškodnine, in ne za eno od tipskih hiš, izbranih na arhitekturnem natečaju, ki bi jih postavila država. Trenutno se le dve družini zanimata za tipsko državno hišo ‘na ključ’, vsi ostali bi radi gradili sami.
“Odškodnine so zelo dobre,” je zagotovil državni sekretar za okolje, prostor in podnebje v kabinetu predsednika vlade Jure Leben, ki je bil na položaj imenovan po junijskih evropskih volitvah.
Po njegovih besedah ima veliko tistih, ki se bodo odločili za izplačilo odškodnine, že svojo parcelo ali jo namerava kupiti oziroma so zanjo že plačali aro. Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) bo pripravila nabor gradbenih izvajalcev, ki bodo hiše zgradili za ceno odškodnine, saj si, je poudaril Leben, “ne želimo, da pridemo do kakšnega socialnega problema, ker bi izvajalec zaračunal še enkrat toliko, ljudem pa bi zmanjkalo denarja”. Država bo zagotovila tudi gradbene pogodbe, “kot varovalko, da ne bo kdo koga prinesel okrog”.
Lebnovo izjavo si lahko ogledate v spodnjem videu:
Kraji, ki jih ni več
Zaselek Trbiž v Ljubnem ob Savinji, kjer sta Šefic in Leben novinarjem predstavila doslej opravljeno delo, je ekipa N1 obiskala lani septembra, mesec dni po poplavah. Več plazov z obeh strani doline je odneslo tri hiše, še sedem je bilo tako uničenih, da jih bodo morali podreti. Trbiža, v katerem je 20 prebivalcev preživelo vse življenje do 4. avgusta 2023, ni več.
V pretresljivi zgodbi, ki si jo lahko ogledate v spodnjem videu, so opisali tiste grozljive nočne in jutranje ure, ko je kup blata in vejevja zasul Franca Lipovda, ki so ga sosedje v zadnjih trenutkih rešili, nato je plaz odnesel še Marijo Kovač, ki se ji je uspelo z zadnjimi močmi zadržati za ograjo sosedove terase.
Da je vseh dvajset sosedov preživelo – najmlajši je imel pet mesecev, najstarejša 81 let – je ali čudež, so nam povedali, ali pa zgodba o izjemni preudarnosti in medsebojnem sodelovanju. V zadnjih trenutkih so se pred smrtjo rešili na sosednji breg in nato gledali, kako je plaz odnesel njihove domove.
Kakšen je Trbiž leto dni po katastrofi? Struga potoka je 20 metrov stran od prvotne, v stari strugi so poleg kupov vejevja in kamenja tudi kupi odpadkov ter predmetov in gospodinjskih aparatov iz domov, ki jih ni več. Pod peskom leži tudi zmečkana in umazana slovenska zastava. V hišah, ki še stojijo, a jih bodo porušili, ne živi nihče.
A nekaj prebivalcev se kljub temu vsak dan vrača v Trbiž. Hiša družine Kovač Jelšnik je pod 13-metrskim kupom kamenja, hlev pa še stoji. Ob njem se potika mačka s tremi mladiči. Člani družine jih vsak dan prihajajo hranit.
Nad domačijo je bil smrekov gozd, ki se je spremenil v ogromen plaz. Podrt les so odvozili, spodnji del hriba je ostal gol. Na drugi strani ozke doline so vidne sledi drugih plazov, trava jih ni prerasla.
Vodi moramo dati prostor … In plazovom tudi
Pod smrekovim gozdom na vrhu zaselka Trbiž, kjer je zdaj kup kamenja, je domačija družine Kovač Jelšnik stala skoraj 300 let. Do 4. avgusta lani. Smreke imajo preplitke korenine, da bi zadržale erozijo. Plazovi, kot jih je sprožilo lansko avgustovsko deževje, so ponekod odnesli zemljo do 12 metrov globoko. Zadržati jih ni moglo nič, so povedali strokovnjaki za plazove. Zamašili so struge in odnesli mostove, tako je bila škoda še večja. Na spodnjih fotografijah je stanje v Trbižu pred in po 4. avgustu lani.
Pred 4. avgustom 2023 je bilo v Sloveniji zabeleženih okrog deset tisoč plazov, 4. avgusta se jih je sprožilo še deset tisoč. Večina je v nenaseljenih območjih, tudi sredi gozdov, nekaj pa jih ogroža prebivalce.
Slovenija doslej ni imela službe, ki bi se sistematično ukvarjala s plazovi. “Če plaz zasuje cesto, se z njim ukvarjajo cestarji, če zasuje vodotok, vodarji. Manjši plazovi so v pristojnosti občin,” je pojasnila državna sekretarka ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) dr. Lidija Kegljevič Zagorc.
“Nekaj plazov pa je zelo kompleksnih in s strokovnega vodika presegajo nivo občin, zato smo v državni tehnični pisarni ustanovili strokovno skupino, ki se ukvarja z njimi. Sestavljajo jo geotehniki, geologi, hidrologi in drugi strokovnjaki,” je povedal vodja Državne tehnične pisarne, dr. Blaž Dolinšek. Ti vse večje plazove analizirajo. “Za vsakega je treba videti, ali ga je možno in ali ga je smiselno sanirati. Tako kot je treba dati vodi prostor, je treba tudi plazovom dati prostor, kajti plazenje je geološki pojav, ki se dogaja milijone let,” je opozoril. “Ko kdo reče, da se v enem letu še ni nič naredilo, je za plazove takih razsežnosti to normalno.”
Plaz Blate nad Kamnikom ob Bistričici, ki se je sprožil avgusta lani, je tako ogromen, da ga ni mogoče zavarovati, ustaviti ali preusmeriti. Pod njim je 50 hiš, ki bi jih lahko premik plazu zasul. “Lanskega oktobra je bil razglašen rdeči alarm za to območje, ker se je ponovno pričakovalo izredno količino padavin. Takrat smo preventivno evakuirali prebivalce 50 hiš, a se na srečo črni scenarij ni uresničil,” je spomnil geolog Jaka Rupnik iz Državne tehnične pisarne.
Postavili so alarmni sistem, ki se aktivira v primeru večjega masnega toka, in v strugo hudournika namestili merilnike višine vode. Če se zniža, pomeni, da jo je plaz zajezil in so prebivalci ogroženi.
“Na področju naravnih nesreč ne moremo govoriti o absolutni varnosti, lahko govorimo le o ukrepih, s katerimi omilimo vpliv teh procesov na našo infrastrukturo in objekte,” je opozoril strokovnjak za plazove Jošt Sodnik. “Predvsem pa se je treba začeti pogovarjati o prilagajanju na te procese. To so procesi, ki so zgradili ta območja in v tisočletjih, ko tu ni bilo prebivalcev, izoblikovali pokrajino, kot jo poznamo danes.”
Kako bo pomagala država, ko se ujma ponovi?
Iz lanske ujme smo se marsikaj naučili in po besedah državne sekretarke MNVP Kegljevič Zagorc so se sanacije lotili tako, da bo zagotovljena tudi odpornost ob naslednjih poplavah. V vodotoke bo država namesto dozdajšnjih okoli 30 milijonov evrov letno investiralo okoli 300 milijonov evrov letno.
Lanskega avgusta je bilo poškodovanih 400 kilometrov vodotokov, kar je 15-krat več kot v katerikoli drugi naravni nesreči doslej.
“Za sanacijo okoli 4000 kilometrov poškodovanih vodotokov je namenjeno 1,36 milijarde evrov. Vzporedno poteka vzdrževanje, za katerega je namenjenih okoli 40 milijonov evrov letno, ter investicijski projekti, ki bodo na letni ravni dosegali okoli 100 milijonov evrov,” je pojasnila in dodala, da se je reorganizirala in kadrovsko okrepila tudi direkcija za vode.
A potreben bo tudi čas, predvidoma desetletje. Kljub temu da so struge karseda očiščene, je težava v primeru, da bi se lanska ujma ponovila, ta, da so ta območja ranjena in je poškodovano tudi zaledje, pojasnjuje državna sekretarka. “Primer je Logarska dolina, kjer se preperine nalagajo v struge, in je treba čiščenje ponavljati.
Te erozije so naraven proces in niso povezane s poplavami ali podnebnimi spremembami. Kadar pa pride do tako intenzivnih padavin v nekaj zaporednih letih, se to razrahlja in to večja količina vode spira v dolino,” je pojasnila in tudi ona ponovila, da naravnih procesov ne moremo preprečiti z nobenimi tehničnimi ukrepi, lahko pa se jim prilagodimo.
Da so podnebne spremembe dejstvo in da lanska ujma ni bila zadnja, se vlada dobro zaveda, je poudaril tudi vodja obnove Šefic. Toda vsi ukrepi in zakonodaja, namenjena pomoči prebivalstvu in podjetjem, so napisani za dogodek 4. avgusta 2023. Kaj bo s tistimi, ki jim bo hišo zasul plaz ali odpihnil orkan ali potopila voda na “napačen datum”?
“Pripravljamo sistemske spremembe zakonodaje, tudi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč,” pravi Šefic. V njem bodo urejali tudi vprašanje poselitev oziroma umika z nevarnih območij. Dejstvo je, da država ne bo mogla znova in znova plačevati za sanacije posledic vse hujših ujm. Zato je verjetno, da bo nova zakonodaja zapisana tako, da bodo državno pomoč dobili le tisti, ki bodo imeli svoje objekte zavarovane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje