Menu Item
Srednješolski učitelji so letos prvič opazili, da so se nekatere 16- in 17-letne dijakinje septembra k pouku vrnile popolnoma spremenjene. Med poletnimi počitnicami so namreč v tujini obiskale lepotnega kirurga, ki jim je v zadnjico vstavil vsadke. Zakaj se mladoletna dekleta sploh odločajo za tako drastične plastične operacije? "Skalpel lepotnega kirurga postane čarobna paličica, ki te lahko v trenutku odreši mizerije lastne telesne 'nepopolnosti'", za N1 pripoveduje sociologinja dr. Lucija Čevnik. V kakšni družbi živimo? Kakšni so pritiski na mlade? Kakšno vlogo pri tem igra podpora staršev, ki operacije celo plačujejo? Kontekst in analogija s preteklostjo, ko so na Kitajskem ženske v imenu lepote fizično pohabljale svoje hčere, ostajata podobna, opozarja. Dr. Čevnik poudarja, da je problematika negativne samopodobe "bistveno pregloboka, da bi jo lahko dosegel skalpel lepotnega kirurga."
Najstnice so že v osnovi nezadovoljne s svojim videzom, pravi sociologinja dr. Lucija Čevnik; da je najstništvo za odraščajoče mlade (in tudi njihove starše) precej težko ter izzivov polno življenjsko obdobje, pa je jasno že dolgo. “Zaradi spreminjajočega in razvijajočega se telesa, pa zaradi vseh hormonskih sprememb, ki jih s seboj prinaša spolna zrelost, se v svojih telesih že tako ali tako počutijo negotove in so zelo občutljive na vse kritike, komentarje v zvezi s svojim telesom; pa ne le dekleta, tudi fantje.”
Koža je nemalokrat posuta z mozolji, poženejo dlake, lasje se mastijo bolj kot običajno, pripoveduje. In ko se najstnica pogleda v ogledalo in primerja svojo zrcalno podobo z navidezno “popolno” vplivnico na TikToku, “normalno, da občuti anksioznost, negotovost in ponotranji občutek, da je grda, da se za svoj videz enostavno ni dovolj potrudila, da nima pravih ličil, oblačil, da enostavno ni ok takšna, kot je.”
Nato pa se pojavi instantna rešitev, ki videz spremeni čez noč, odpravila pa naj bi tudi občutek nepopolnosti in nedovršenosti. “Skalpel lepotnega kirurga tako postane čarobna paličica, ki te lahko v trenutku odreši mizerije lastne telesne “nepopolnosti”. Normalno je, da si dekleta želijo takšnih rešitev, vendar je njihov pogled v tem najstniškem obdobju (še) premalo kritičen in razumen, da bi bil primeren za nadaljnje, tako radikalno ukrepanje.”
Tu je potem še pritisk medijske in kozmetične industrije, pripoveduje Čevnik, ki nas vse na vsakem koraku opozarja, kako “nepopolni” smo. Družbena omrežja so po njenih besedah postala vzporedna realnost, kjer bolj in manj znani vplivneži v službi lepotne industrije promovirajo ideal “popolnosti”, ki presega normalno telesno fizionomijo.
“Tako se ustvarja nova normalnost – biti “popolna”, da si sprejemljiva. In tukaj so potem vrstniki, ki sodijo. In kdo si ne bi želel biti viden, všečen, priljubljen?”
Dekleta se tako znajdejo v začaranem krogu, kjer postanejo žrtve ponotranjenega ideala “popolnega” telesa, ki pa ga je brez filtrov, radikalnih posegov v telo, diet in intenzivne telesne vadbe, praktično nemogoče doseči, opozarja sociologinja. “Mogoče na spletu, s pomočjo raznih filtrov še, v realnosti pa je s prijazno skrbjo za svoje telo, to skoraj nemogoče. Dekleta danes k lepotnim kirurgom ne nesejo več fotografije znane medijske ikone ali influenserke, ampak kar svojo lastno filtrirano fotografijo in jih prosijo, da jim uresničijo željo postati nova ‘popolna’ ona.”
Izjemno pomembno se je zavedati, kako nastajajo “potrebe” po operacijah, anti-age izdelkih, spreminjanju videza … kakšni so pritiski že na mlade. Tudi mlade je treba ozaveščati o tem, da so lepotni standardi umetno ustvarjeni. In da se morajo dobro počutiti v svojih telesih. O diktatu “lepotnih” standardov v današnjem času smo pisali že v članku v rubriki Poglobljeno: Sodili vas bodo po vašem videzu. Preberite pa tudi članek o resnici o filtrih za fotografije na družbenih omrežjih: Fotošop revolucija. Da anti-ageing industrija, ki se napaja z našim strahom pred staranjem, iz leta v leto bolj cveti in da dosega tudi že najstnike, pa smo pisali v članku: Dobro izgledaš, za svoja leta.
“Telo je postalo ‘modni dodatek’, ki ga polniš, prazniš, razteguješ, režeš …”
Lepotne operacije, pojasnjuje dr. Lucija Čevnik, za nekaj časa zagotovo pozitivno vplivajo na samopodobo najstnic. A dejstvo je, da se modni trendi danes spreminjajo hitro in “Kardashian obliko zadnjice” — torej Brazilian butt lift (BBL) — bo zamenjal nov trend, nov telesni ideal. Na tak način po njenih besedah ljudje postanemo razpeti med tem, kakšno naše telo v resnici je, in med odstopanjem od lepotnega ideala.
Ta razkorak, pripoveduje, s starostjo postaja vse večji, lepotni ideal pa vse težje dosegljiv. “Z vrzeljo se povečuje tudi anksioznost in nezadovoljstvo, slaba samopodoba pa dobi razsežnost globoke duševne depresije,” poudari in nadaljuje:
“Telo se danes vedno manj razume kot del posameznikovega sebstva, vse bolj postaja objekt modnih manifestacij. Skozi zgodovino smo tako telo krasili zgolj z nakitom in modnimi oblačili, ki smo jih dodajali na telo, nato so prišle diete in funkcionalna telesna vadba, sedaj pa neposredno spreminjamo telo, posegamo v telo kot takšno. Telo samo je postalo ‘modni dodatek’, ki ga polniš, prazniš, razteguješ, režeš in prikrojiš v skladu z aktualnimi lepotnimi trendi.”
Čevnik je jasna, da z lepotnimi operacijami popravljamo zgolj posledico, ne pa tudi vzrokov za slabo samopodobo. Namesto vprašanja, kaj moramo spremeniti na svojem telesu, bi se zato po njenem mnenju morali vprašati, zakaj nekaj sploh moramo spreminjati, da se bomo lahko končno sprejeli in se imeli radi.
“Samopodoba je kompleksen fenomen, odvisen od številnih osebnih, družinskih, kulturnih, (med)vrstniških dejavnikov. In kot sem že večkrat omenila, menim, da je problematika negativne samopodobe bistveno pregloboka, da bi jo lahko dosegel skalpel lepotnega kirurga.”
Starši otroku sporočajo: Tvoja vrednost je odvisna (predvsem) od tvojega videza
Ne le, da dijakinje hodijo na lepotne operacije zadnjice, kot smo poročali, jim starši za ure športne vzgoje pišejo tudi opravičila, da ne smejo telovaditi, ker bi vsadki lahko počili. A prav starši, je jasna Čevnik, so prvi, ki so zgled otroku.
Od tega, kaj sami počnejo s svojim telesom, do tega, kako o njem govorijo, to pa pusti sledi tudi v otrokovem samodojemanju.
“Kaj sporočamo otroku, ko mu plačamo lepotno operacijo? Takšen, kot si, nisi ok. Sporočamo mu: spremeni svoje telo, da boš lepši, popolnejši, bolj priljubljen, všečen in vreden pozornosti. In nenazadnje vreden tudi ljubezni. Tvoja vrednost je odvisna (predvsem) od tvojega videza … Z radikalnimi posegi v telo ga ne učimo, da je edinstven, lep, pomemben, natančno tak, kakršen je. Da je telo čudovit instrument, ki mu je bil dan, da v njem uživa, z njim raziskuje svet, se v njem udobno, dobro in zdravo počuti. Govorimo mu (še vedno), da je za lepoto treba trpeti, da je telo treba disciplinirati, ga mučiti in siliti v biti to, kar ni. In vse za ceno ‘biti lep-a’.”
Ob tem spomni na izjemno bolečo tradicijo zavijanja stopal dekletom na Kitajskem. “Zgroženi smo, ko gledamo fotografije izmaličenih nog kitajskih žensk iz časov, ko je njihova kultura skozi dolgo zgodovino zasledovala lepotni ideal “lotosovega” stopala in pri tem fizično pohabljala deklice, da jih veliko sploh ni moglo hoditi. In to lomljenje kosti so deklicam pri starosti petih oziroma šestih let storile njihove lastne matere, v imenu lepote seveda, in v pričakovanju boljše prihodnosti za lastnega otroka.”
Prepričana je, da je v tem istem dobronamernem duhu zgraditi boljšo prihodnost za otroka, počnejo tudi starši danes, ko mu plačajo lepotno operacijo, “a kontekst in analogija s preteklostjo tukaj žal ostajata precej podobna. Če nekaj postaja vsesplošna nova realnost in normalnost, če torej to ‘vsi’ počno … Je ta novi trend tudi zares dober in smiseln za vse vključene?!”
Trdi, da so lepotni posegi kot nova realnost in “normalnost” prodrli tudi v naš svet, in postreže s še enim primerom. Pred desetimi leti smo lahko brali o brazilskih starših, ki svoje otroke za uspešno končano srednjo šolo nagradijo s plačano lepotno operacijo; dekleta s povečanjem prsi, fante z liposukcijo.
“Postali smo del te nove ‘normalnosti’.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje