Koalicija podpira zakon o Skoku, opozicija kritična: "Ta Skok pomeni zgolj skok politike v pravosodje"

Poslanci bodo na današnjem nadaljevanju redne seje po nujnem postopku odločali o predlogu zakona o Skoku. Predlog zakona, ki je naletel na resne pomisleke ter kritike tožilstva in sodstva, predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v nov tožilski organ Skok in ustanovitev novega specializiranega kazenskega sodišča.

Ustanovitev Skoka je bila ena izmed glavnih predvolilnih obljub stranke Demokrati, iz katere prihaja tudi pravosodni minister Mihael Zupančič. Slednji je na današnji seji dejal, da gre za "ključen zakon v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu". Ob tem je navedel, da bi morali pri tako pomembnem vprašanju, kot je boj proti korupciji, gledati "prek meje političnih razlik".

"Vprašajmo se, kaj državljanu pomeni boj proti korupciji, če postopek traja leta in se nikoli ne konča z jasno odločitvijo? Kaj pomeni specializacija, če imamo na papirju, v praksi pa najzahtevnejše zadeve še vedno predolgo čakajo na epiloge? Državljani ne zahtevajo obsodbe za vsako ceno, ampak da se zakonito preišče sume, da pristojni organi opravijo svoje delo in da sodišča v razumnem času odločijo. Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države, večja negotovost pa ni," je navedel Zupančič.

Minister Zupančič: Zakon daje trdnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve

Poudaril je, da na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), SDT in specializiranih oddelkih sodišča delujejo strokovnjaki, ki opravljajo zahtevno delo. "Zakon njihovega dela ne razvrednoti, ravno nasprotno, daje jim boljše pogoje, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve," je dejal minister.

NPU bo pri zadevah iz kataloga kaznivih dejanj SDT prevzel jasno določeno vlogo, SDT bo kazensko in analitično okrepljeno, štiri specializirane sodne oddelke pa bo nadomestilo specializirano kazensko sodišče, na katerem se bodo sodniki lahko osredotočili na najbolj zahtevne zadeve, je naštel Zupančič.

Kot je izpostavil, pravosodni minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec in koga bo preganjal. Prav tako noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil, je dodal Zupančič. "Slišal sem tudi očitek, da zakon sam ne bo rešil vseh težav. Se strinjam, noben zakon tega ne more, ampak to ni razlog, da odložimo spremembe, za katere vemo, da so nujno potrebne," je navedel pravosodni minister.

Sprejeti amandmaji po njegovih besedah kažejo, da so pripombe ključnih deležnikov vplivale na besedilo zakona. Kot je poudaril, je zakon o Skoku samo prvi korak v boju proti korupciji, saj se bodo na pravosodnem ministrstvu sedaj lotili sprememb zakona o kazenskem postopku. Včeraj so na to temo pripravili strokovni posvet, na katerem so po njegovih besedah prisluhnili zelo različnim stališčem.

Zupančič je poudaril, da so različni pogledi legitimni, bi pa morali biti enotni pri eni stvari. "Korupcije ne smemo meriti po politični barvi osumljenca. Korupcija nima strankarske izkaznice, tudi pravna država je ne sme imeti. Organiziranega kriminala ne smemo jemati resno le takrat, ko lahko z njim obremenimo političnega tekmeca. Pravila morajo veljati za vse enako, za vplivne in za neznane. Prav to je preizkus naše verodostojnosti," je dodal minister.

Simonič: Potrebujemo sistem, ki bo sposoben učinkovito obravnavati najzahtevnejše kazenske zadeve

Koalicijske stranke zakon o Skoku podpirajo. "Podprli ga bomo zato, ker Slovenija potrebuje sistem, ki ne bo samo formalno specializiran, ampak bo tudi dejansko sposoben učinkovito obravnavati najzahtevnejše kazenske zadeve," je povedal poslanec SDS Luka Simonič.

Dejal je, da sistem, ki je nastal pred približno 15 leti, danes ni dovolj povezan in ne zagotavlja dovolj jasne institucionalne odgovornosti. "Prav to je bistvo tega zakona. Ne ustanavljamo institucij zato, da bi imeli še več institucij. Ustvarjamo povezano verigo od preiskave do sodbe," je dodal Simonič.

Poslanec NSi Andrej Černigoj pa je poudaril, da se moramo vprašati, ali je sedanji sistem pregona najzahtevnejših oblik kriminala dovolj učinkovit. "Če bi bil odgovor pritrdilen, tega zakona danes verjetno ne bi imeli pred seboj," je navedel Černigoj.

Poudaril je, da so korupcija, organizirani kriminal, pranje denarja in najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala izjemno kompleksni. "Če je kriminal organiziran in specializiran, mora biti specializirani tudi organi oziroma država, ki se proti njemu bori. To je prvi in najpomembnejši poudarek tega zakona," je dodal Černigoj.

Zakrajšek: Obdobju dvojnih meril bomo naredili konec

Poslanec Demokratov Dejan Zakrajšek pa je dejal, da so Demokrati Skok obljubili in da to obljubo sedaj izpolnjujejo. "Slovenska javnost je predolgo gledala, kako ključne korupcijske afere sploh ne pridejo do epiloga. Gledamo šokantna razkritja v medijih, vrstijo se Tarče, a ne zgodi se nič," je navedel Zakrajšek.

Vse to pri državljanih po njegovih besedah utrjuje ogorčenje nad dvojnimi merili ter globoko razočaranje in nezaupanje v pravno državo. "S Skokom bomo temu obdobju dvojnih meril naredili konec," je dodal Zakrajšek.

Da bodo zakon o Skoku podprli, so napovedali tudi v Resnici, ki je sicer formalno v opoziciji, a v državnem zboru glasuje s koalicijo. "Sedanji sistem pregona korupcije ne daje rezultatov, ki jih od države pričakujejo državljani. Korupcija se preiskuje, postopki trajajo, zadeve se vlečejo, na koncu pa pogosto poslušamo razlage o procesnih zapletih, izločitvah dokazov, ponavljanju postopkov in zastaranju," je poudaril poslanec Resnice Nedeljko Todorović.

Tacer Perlin: Ta zakon je za državljanke in državljane nevaren

V opoziciji so do zakona o Skoku kritični. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je dejala, da zakon ne prinaša veliko novega. "Na področju tožilstva ne nastaja nekaj iz nič. Že zdaj imamo Specializirano državno tožilstvo, ki bo delo nadaljevalo kot Skok, torej gre za preimenovanje obstoječe institucije," je navedla Tacer Perlin.

Opozorila je, da v katalogu kaznivih dejanj, za katero bo pristojno specializirano sodišče, ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena kazenskega zakonika. "Po vseh amandmajih tega kaznivega dejanja v katalogu še vedno ni. Le zakaj?" se je vprašala Tacer. Zanimalo jo je tudi, zakaj se povečuje diskrecijska pravica ministra pri imenovanju tožilcev in zakaj zakon uvaja možnost različnih procesnih jamstev za primerljive obdolžence.

"Ta zakon je za državljanke in državljane nevaren z vidika enakih pravil, ki morajo veljati za vse, ne samo za politično všečne, in z vidika, da morajo biti politiki prav tako ali še bolj odgovorni za svoja dejanja," je ocenila Tacer.

Brecelj: Ta Skok pomeni zgolj skok politike v pravosodje, da si bo zagotovila vpliv na organe pregona

Proti zakonu bodo glasovali tudi v SD. Kot je povedala njihova poslanka Andreja Katič, cilje zakona o Skoku podpirajo, predlaganih rešitev pa ne. "Za neodvisnost pravosodja je nesprejemljiv poseg v sistem imenovanja državnih tožilcev. Ne gre samo za tožilce preimenovanega specializiranega organa, ampak za sistemsko spremembo imenovanja vseh državnih tožilcev," je navedla Katič.

Zakonu odločno nasprotuje tudi Levica. "Lahko se vprašamo, ali je vladi in koaliciji, v kateri najvišje funkcije zasedajo osebe z izbrisanimi obsodbami, prevaranti, davčni dolžniki in posamezniki, ki so zaradi največjih korupcijskih afer v odprtih kazenskih postopkih, res v interesu hiter in učinkovit kazenski postopek? Je to res v interesu funkcionarjev, ki lahko zaradi dolgotrajnih postopkov celoten mandat obiskujejo sodišča brez dokončne razsodbe? Je tistemu, ki ga je obsodbe zaradi korupcijske afere rešilo ravno zastaranje, zares v interesu, da bi se postopek končal hitro? Najverjetneje ne," je poudarila poslanka Levice Tina Brecelj.

Kot je povedala, so se populistične napovedi o ustanovitvi novega organa, ki naj bi počistil s korupcijo, "prevedle v zakon, s katerim zagotovo ne bomo prišli do tega cilja". "Zakon mogoče res uzakonja Skok, ampak ta Skok pomeni zgolj skok politike v pravosodje, da si bo zagotovila dovoljšen vpliv na organe pregona in na to, koga se bo preganjalo," je ocenila Brecelj.