Poslanci potrdili zakon o Skoku. Logar in Zupančič prepričana o tektonskem premiku, opozicija svari pred politizacijo tožilstva

Državni zbor je s 47 glasovi za in 35 proti potrdili zakon o Skoku, ki prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v nov tožilski organ Skok in ustanovitev novega specializiranega kazenskega sodišča. Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Na drugi strani pa so zavrnili večino opozicijskih dopolnil, ki so predlagala črtanje ključnih členov zakona.

Ustanovitev Skoka je bila ena izmed glavnih predvolilnih obljub stranke Demokrati, iz katere prihaja tudi pravosodni minister Mihael Zupančič. Zakon je sicer naletel na resne pomisleke in kritike iz sodniških, tožilskih in odvetniških vrst, a je koalicija pri njem vztrajala. Minister Zupančič je na seji povedal, da gre za "ključen zakon v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu".

"Vprašajmo se, kaj državljanu pomeni boj proti korupciji, če postopek traja leta in se nikoli ne konča z jasno odločitvijo? Kaj pomeni specializacija, če imamo na papirju, v praksi pa najzahtevnejše zadeve še vedno predolgo čakajo na epiloge? Državljani ne zahtevajo obsodbe za vsako ceno, ampak da se zakonito preišče sume, da pristojni organi opravijo svoje delo in da sodišča v razumnem času odločijo. Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države, večja negotovost pa ni," je navedel Zupančič.

Minister Zupančič: Zakon daje trdnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve

Poudaril je, da na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), SDT in specializiranih oddelkih sodišča delujejo strokovnjaki, ki opravljajo zahtevno delo. "Zakon njihovega dela ne razvrednoti, ravno nasprotno, daje jim boljše pogoje, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve," je dejal minister.

NPU bo pri zadevah iz kataloga kaznivih dejanj SDT prevzel jasno določeno vlogo, SDT bo kazensko in analitično okrepljeno, štiri specializirane sodne oddelke pa bo nadomestilo specializirano kazensko sodišče, na katerem se bodo sodniki lahko osredotočili na najbolj zahtevne zadeve, je naštel Zupančič.

Kot je izpostavil, pravosodni minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec in koga bo preganjal. Prav tako noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil, je dodal Zupančič. "Slišal sem tudi očitek, da zakon sam ne bo rešil vseh težav. Se strinjam, noben zakon tega ne more, ampak to ni razlog, da odložimo spremembe, za katere vemo, da so nujno potrebne," je navedel pravosodni minister.

Sprejeti amandmaji po njegovih besedah kažejo, da so pripombe ključnih deležnikov vplivale na besedilo zakona. Kot je poudaril, je zakon o Skoku samo prvi korak v boju proti korupciji, saj se bodo na pravosodnem ministrstvu sedaj lotili sprememb zakona o kazenskem postopku. Včeraj so na to temo pripravili strokovni posvet, na katerem so po njegovih besedah prisluhnili zelo različnim stališčem.

Zupančič je poudaril, da so različni pogledi legitimni, bi pa morali biti enotni pri eni stvari. "Korupcije ne smemo meriti po politični barvi osumljenca. Korupcija nima strankarske izkaznice, tudi pravna država je ne sme imeti. Organiziranega kriminala ne smemo jemati resno le takrat, ko lahko z njim obremenimo političnega tekmeca. Pravila morajo veljati za vse enako, za vplivne in za neznane. Prav to je preizkus naše verodostojnosti," je dodal minister.

Simonič: Potrebujemo sistem, ki bo sposoben učinkovito obravnavati najzahtevnejše kazenske zadeve

Podporo zakonu so na seji napovedali predstavniki koalicije. "Podprli ga bomo zato, ker Slovenija potrebuje sistem, ki ne bo samo formalno specializiran, ampak bo tudi dejansko sposoben učinkovito obravnavati najzahtevnejše kazenske zadeve," je povedal poslanec SDS Luka Simonič.

Dejal je, da sistem, ki je nastal pred približno 15 leti, danes ni dovolj povezan in ne zagotavlja dovolj jasne institucionalne odgovornosti. "Prav to je bistvo tega zakona. Ne ustanavljamo institucij zato, da bi imeli še več institucij. Ustvarjamo povezano verigo od preiskave do sodbe," je dodal Simonič.

V izjavi za medije je poslanec SDS dejal, da je dovolj tega, da poslušamo o aferah, sodnega epiloga pa ni. "Verjamem, da bo Skok merljivo dokazal, da uspešnejše razrešuje najtežje oblike kriminala v Republiki Sloveniji," je navedel Simonič.

Poslanec NSi Andrej Černigoj pa je poudaril, da se moramo vprašati, ali je sedanji sistem pregona najzahtevnejših oblik kriminala dovolj učinkovit. "Če bi bil odgovor pritrdilen, tega zakona danes verjetno ne bi imeli pred seboj," je navedel Černigoj.

Povedal je, da so korupcija, organizirani kriminal, pranje denarja in najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala izjemno kompleksni. "Če je kriminal organiziran in specializiran, mora biti specializirani tudi organi oziroma država, ki se proti njemu bori. To je prvi in najpomembnejši poudarek tega zakona," je dodal Černigoj.

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa je v izjavi za novinarje navedel, da vsi priznavajo, da je korupcija v Sloveniji problem. "Koalicija v prejšnjem mandatu na tem področju ni naredila nič. V tem mandatu opozicija blokira zakon o parlamentarni preiskavi. Vidi se, da ne želijo preiskati koruptivnih zadev. Prepričan sem, da Slovenija potrebuje metlo, da pomete s korupcijo," je povedal Žakelj.

Zakrajšek: Obdobju dvojnih meril bomo naredili konec

Poslanec Demokratov Dejan Zakrajšek je dejal, da so Demokrati Skok obljubili in da svojo obljubo sedaj izpolnjujejo. "Slovenska javnost je predolgo gledala, kako ključne korupcijske afere sploh ne pridejo do epiloga. Gledamo šokantna razkritja v medijih, vrstijo se Tarče, a ne zgodi se nič," je navedel Zakrajšek.

Vse to pri državljanih po njegovih besedah utrjuje ogorčenje nad dvojnimi merili ter globoko razočaranje in nezaupanje v pravno državo. "S Skokom bomo temu obdobju dvojnih meril naredili konec," je dodal Zakrajšek.

Da bodo podprli zakon, so napovedali tudi v Resnici. "Sedanji sistem pregona korupcije ne daje rezultatov, ki jih od države pričakujejo državljani. Korupcija se preiskuje, postopki trajajo, zadeve se vlečejo, na koncu pa pogosto poslušamo razlage o procesnih zapletih, izločitvah dokazov, ponavljanju postopkov in zastaranju," je poudaril poslanec Resnice Nedeljko Todorović.

Tacer Perlin: Ta zakon je za državljanke in državljane nevaren

V opoziciji so zakonu nasprotovali. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je dejala, da zakon ne prinaša veliko novega. "Na področju tožilstva ne nastaja nekaj iz nič. Že zdaj imamo Specializirano državno tožilstvo, ki bo delo nadaljevalo kot Skok, torej gre za preimenovanje obstoječe institucije," je navedla Tacer Perlin.

Opozorila je, da v katalogu kaznivih dejanj, za katero bo pristojno specializirano sodišče, ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena kazenskega zakonika. "Po vseh amandmajih tega kaznivega dejanja v katalogu še vedno ni. Le zakaj?" se je vprašala Tacer Perlin.

Zanimalo jo je tudi, zakaj se povečuje diskrecijska pravica ministra pri imenovanju tožilcev in zakaj zakon uvaja možnost različnih procesnih jamstev za primerljive obdolžence. "Ta zakon je za državljanke in državljane nevaren z vidika enakih pravil, ki morajo veljati za vse, ne samo za politično všečne, in z vidika, da morajo biti politiki prav tako ali še bolj odgovorni za svoja dejanja," je ocenila Tacer Perlin.

V izjavi za javnost je še pojasnila, da so Svoboda, SD in Levica danes predlagale amandmaje za črtanje vseh členov zakona, ki so odprti. Če bi jih sprejeli, bi s tem koalicija dobila možnost za popravni izpit, je navedla poslanka Svobode.

Ministru Zupančič je očitala, da je na njihove pomisleke odgovarjal z besedami, da si želi živeti v svetu brez korupcije. "Lepo prosim, nismo na tekmovanju na mis sveta,” je dodala Tacer Perlin.

Katič: Poseg v sistem imenovanja državnih tožilcev je nesprejemljiv

Proti zakonu so glasovali tudi v SD. Kot je povedala njihova poslanka Andreja Katič, cilje zakona o Skoku podpirajo, predlaganih rešitev pa ne. "Za neodvisnost pravosodja je nesprejemljiv poseg v sistem imenovanja državnih tožilcev. Ne gre samo za tožilce preimenovanega specializiranega organa, ampak za sistemsko spremembo imenovanja vseh državnih tožilcev," je navedla Katič.

V izjavi za novinarje je Katič dejala, da želi opozicija s svojimi predlogi amandmajev prepričati ministra Zupančiča in tiste, ki so pripravljali zakon o Skoku, da še enkrat premislijo, prisluhnejo stroki in pripravijo zakon, ki bo v praksi tudi učinkovit.

"Nihče od nas ne nasprotuje temu, da je treba pri pregonu korupcije, gospodarskega kriminala in najhujših kaznivih dejanj narediti nekaj več, vendar bo ta zakon pomenil nasprotno," je dodala Katič. Ministru Zupančiču je očitala, da ni upošteval pripomb javnosti in da ključnih deležnikov ni vključil v pripravo zakona o Skoku.

Brecelj: Ta Skok pomeni zgolj skok politike v pravosodje

Proti zakonu so glasovali tudi v Levici. "Lahko se vprašamo, ali je vladi in koaliciji, v kateri najvišje funkcije zasedajo osebe z izbrisanimi obsodbami, prevaranti, davčni dolžniki in posamezniki, ki so zaradi največjih korupcijskih afer v odprtih kazenskih postopkih, res v interesu hiter in učinkovit kazenski postopek? Je to res v interesu funkcionarjev, ki lahko zaradi dolgotrajnih postopkov celoten mandat obiskujejo sodišča brez dokončne razsodbe? Je tistemu, ki ga je obsodbe zaradi korupcijske afere rešilo ravno zastaranje, zares v interesu, da bi se postopek končal hitro? Najverjetneje ne," je poudarila poslanka Levice Tina Brecelj.

Kot je povedala, so se populistične napovedi o ustanovitvi novega organa, ki naj bi počistil s korupcijo, "prevedle v zakon, s katerim zagotovo ne bomo prišli do tega cilja". "Zakon mogoče res uzakonja Skok, ampak ta Skok pomeni zgolj skok politike v pravosodje, da si bo zagotovila dovoljšen vpliv na organe pregona in na to, koga se bo preganjalo," je ocenila Brecelj.

V izjavi za medije je tudi ona opozorila, da Skok ne bo ukvarjal s kaznivim dejanjem zlorabe položaja. "S Skokom je zagotovljeno, da koruptivni politiki nikoli ne bodo sedli na zatožno klop. Je pa v katalogu kaznivih dejanj tudi splošna korupcija, torej korupcija navadnih državljanov. Navadni državljani bodo torej preganjani, ministri, poslanci in ostali politiki pa ne," je povedala Brecelj.

Ob tem je dodala: "Skok ne pomeni, da bodo vročanja sodnih pisanj bolj učinkovita, da bodo obtoženci prihajali na sodišče in da veliki kazenski postopki še vnaprej ne bodo padali zaradi izločitve dokazov. Zakon vseh teh problemov ne naslavlja."

Zupančič zavrača očitke o politizaciji tožilstva: To so poceni floskule

Minister Zupančič pa je dejal, da se mu to, da so v opoziciji vložili en amandma, ki se nato ponavlja, ne zdi konstruktivno. Ponovil je Logarjeve besede, da zakon o Skoku prinaša tektonski premik na področju boja proti korupciji. "Narejeno je bilo ogromno delo, poslušali smo veliko deležnikov, razumem, da je bilo nekaj nestrinjanj. Smo pa upoštevali 50 odstotkov pripomb vrhovnega sodišča in nekaj več kot 60 odstotkov pripomb tožilstva," je poudaril pravosodni minister.

Glede očitkov opozicije, da Skok ne bo preganjal kaznivega dejanja zlorabe položaja, pa je Zupančič poudaril, da tega ne vsebuje že sedanji katalog SDT. "To niso nujno zelo zahtevna kazniva dejanja, se pa upoštevajo v povezavi z drugimi zahtevnimi kaznivimi dejanji. Tako da te navedbe ne držijo. Bo pa lahko Skok prevzel tudi stvari, ki danes niso nujno v katalogu," je pojasnil minister.

Navedbe, da zakon prinaša politizacijo tožilstva, pa je označil za "poceni floskule, katerih namen je, da se ustvari vtis o tem, da se dogaja nekaj strašnega".